Profil države poklicnega življenja za Madžarsko
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Madžarskem. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
"Individualna delovna razmerja" se nanaša na razmerje med posameznim delavcem in njegovim delodajalcem. Ta odnos oblikujejo pravna ureditev in rezultati pogajanj socialnih partnerjev o pogojih. Ta razdelek obravnava začetek in prenehanje delovnega razmerja ter pravice in obveznosti na Madžarskem.
Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi
V skladu z delovnopravnim zakonikom se delovno razmerje sklene s sklenitvijo pogodbe o zaposlitvi (42. člen). V nekaterih primerih je potreben zdravniški pregled za potrditev sposobnosti za delo.
Pogodbe o zaposlitvi se lahko sklenejo le v pisni obliki. Če zaposlitev ni bila dogovorjena pisno, je neveljavna in jo lahko delavec uveljavlja le v 30 dneh.
Najnižja delovno aktivna starost je 16 let (delovni zakonik, člen 34(2)). Z odstopanjem od zgoraj navedenega lahko vsaka oseba, stara najmanj 15 let, ki se redno šola izobražuje, med šolskimi počitnicami sklene delovno razmerje. Z dovoljenjem pristojnega organa se lahko mladi, mlajši od 16 let, zaposlijo za namene nastopa v kulturnih, umetniških, športnih ali oglaševalskih dejavnostih (delovni zakonik, člen 34(2) in (3)).
V javnem sektorju obstajajo posebne zahteve, določene z ustreznim zakonom (zlasti zakon CXCIX iz leta 2011 o javnih uslužbencih, zakon XXXIII iz leta 1992 o javnih uslužbencih, zakon CCV iz leta 2012 o oboroženih silah in zakon XLII iz leta 2015 o strokovnem osebju organov kazenskega pregona). Posebna zahteva je, da je za javne uslužbence in uslužbence organov pregona potrebna srednješolska izobrazba. Večina delovnih mest v vladnem sektorju ne zahteva kazenskih obsodb. Najnižja delovna starost v javnem sektorju je običajno 18 let. Za posamezna delovna mesta v državnem sektorju je potrebna ustrezna izobrazba, ki jo urejajo ustrezni zakoni in izvedbene uredbe o danih zakonih.
Postopki odpusta in odpovedi
Delovni zakonik (64. člen) določa tri glavne oblike prenehanja delovnega razmerja:
odpoved z odpovednim rokom
Prekinitev s takojšnjim učinkom
Odpoved po medsebojnem dogovoru
Odpoved na podlagi odpovednega roka (delovni zakonik, členi 65–70) lahko sproži delavec ali delodajalec. Obstajajo različne prepovedi odpuščanja, povezane z nosečnostjo, materinstvom in varstvom otrok. Delodajalci morajo utemeljiti odpust. Delavec je lahko odpuščen le iz razlogov, povezanih z njegovim ravnanjem v zvezi z delovnim razmerjem, sposobnostjo ali poslovanjem delodajalca. Delavcem ni treba navesti razlogov za prenehanje delovnega razmerja. Osnovni odpovedni rok je 30 dni, ki ga je treba podaljšati za 5 do 60 dni sorazmerno z delovno dobo, če delodajalec preneha delovno razmerje. Odpuščeni delavec z najmanj tremi leti delovne dobe je prav tako upravičen do odpravnine. Odpravnina se plača tudi v nekaterih drugih primerih (delovni zakonik, člen 77), na primer če delovno razmerje preneha brez upravičenega razloga.
Obstajajo posebne določbe o kolektivnem odpuščanju delavcev (delovni zakonik, členi 71–76) v skladu z direktivo o kolektivnem odpustu (98/59/ES). Na primer, pogajanja s svetom delavcev so obvezna, delodajalec pa mora svet delavcev pisno obvestiti o razlogih za kolektivno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Delodajalec in delavec lahko prekineta delovno razmerje s takojšnjim učinkom in brez odpovednega roka, če druga stranka (delovni zakonik, členi 78–79):
namerno ali iz hude malomarnosti hudo krši vsebinske obveznosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja
drugače ravna tako, da bi onemogočila delovno razmerje
Delovno razmerje se lahko sporazumno prekine. Izraz "medsebojni sporazum" je ohlapno urejen v delovnem zakoniku: stranke imajo precejšnjo svobodo in upoštevati je treba le splošna načela.
Za nekatere posebne skupine, na primer izvršne direktorje in delavce, zaposlene pri agencijah za zagotavljanje začasnega dela, veljajo manj strogi predpisi.
V javnem sektorju ima prenehanje delovnega razmerja posebna (pogosto bolj specifična kot v zasebnem sektorju) in zavezujoča pravila; Odpovedni rok je drugačen in odpravnina je višja. Posebna pravila urejajo ustrezni zakoni (predvsem zakon CXCIX iz leta 2011 o javnih uslužbencih in zakon XXXIII iz leta 1992 o javnih uslužbencih).
Starševski, porodniški in očetovski dopust
Čeprav se je socialni sistem na Madžarskem razmeroma bistveno spremenil, se pri tej vrsti dopusta ni zgodilo radikalnih sprememb. Ni na voljo podatkov o trendih pri uporabi očetovskega dopusta - raziskava iz leta 2022 kaže, da je v zadnjih desetletjih približno petina upravičenih očetov izkoristila očetovski dopust. Od leta 2014 so lahko ljudje, ki so prejemali pristojbino za varstvo otrok (gyermekgondozási díj, GYED) in dodatek za varstvo otrok na domu (gyermekgondozást segítő ellátás segély, GYESE; glej spodaj), lahko delali po prvem rojstnem dnevu otroka. Od leta 2016 lahko prejemniki delajo, ko otrok dopolni šest mesecev.
Zaradi spremembe delovnega zakonika, sprejete decembra 2022, se je trajanje očetovskega dopusta s 1. januarjem 2023 podaljšalo s 5 na 10 dni (Zakon I iz leta 2012, člen 118(4)). Druga sprememba, ki je bila uvedena v delovni zakonik, je istočasno vzpostavila starševski dopust. Oba starša sta upravičena do te vrste plačanega dopusta. Vsak od staršev je upravičen do skupno 44 dni starševskega dopusta, dokler otrok ne dopolni 3 let (člen 118A(1) zakona I iz leta 2012).
Ta kratkoročni starševski dopust, ki temelji na delovnem zakoniku, ni popolnoma povezan z dolgotrajno ureditvijo starševskega dopusta, ki je določena v zakonu LXXXIV iz leta 1998 o družinski podpori, ki enemu od staršev daje pravico, da ostane doma do tretjega rojstnega dne otroka, medtem ko prejema finančno podporo države.
V skladu z zadnjo ureditvijo starševskega dopusta lahko starša izberejo, ali bo oče ali mati ostala z otrokom, čeprav je običajno slednji. Ko je otrok star šest mesecev, je bivanje doma neobvezno: prejemnik državne pomoči se lahko vrne na delo, če se tako odloči.
Glede števila zagotovljenih dajatev in finančne institucije obstaja razlika med "zavarovanimi" in "nezavarovanimi" osebami. Ljudje se lahko štejejo za zavarovane, če imajo vsaj 365 dni zaposlitve v dveh letih od rojstva otroka. Različne koristi so naslednje:
pristojbina za porodniško oskrbo (csecsemőgondozási díj, CSED)
GYED
GYESE
Preglednica "Zakonska ureditev dopusta" vsebuje pregled glavnih značilnosti zakonske ureditve dopusta na Madžarskem. Posebna pravila (o posvojiteljih, rejnikih, dvojčkih itd.) so na voljo v zakonu LXXXIII iz leta 1997 o nadomestilih za zdravstveno zavarovanje in zakonu LXXXIV iz leta 1998 o družinski podpori, kakor je bil spremenjen za posamezna leta.
Zakonska ureditev dopusta
| Maternity leave (for insured mothers only) | |
| Maximum duration | 24 weeks, of which 4 weeks could be pre-natal (non-mandatory) |
| Reimbursement | CSED: 70% of the previous average daily earning |
| Who pays? | Social insurance: National Health Insurance Fund of Hungary (Nemzeti Egészségbiztosítási Alapkezelő, NEAK) |
| Legal basis | Act LXXXIII of 1997 |
| Long-term parental leave (for insured parents) | |
| Maximum duration |
Neither is mandatory |
| Reimbursement |
|
| Who pays? |
|
| Legal basis |
|
| Long-term parental leave (for non-insured parents) | |
| Maximum duration | Until the child’s third birthday (non-mandatory) |
| Reimbursement | GYESE: flat-rate benefit equal to the amount of the minimum old-age pension (in 2020: monthly gross HUF 28,500, about €81) |
| Who pays? | Treasury |
| Legal basis | Act LXXXIV of 1998 |
| Paternity leave | |
| Maximum duration | 10 days, to be taken in the first two months following the birth (non-mandatory) All employed fathers are eligible |
| Reimbursement | Absence fee (an additional benefit for fathers) for the first 5 days and, 40% of the absence fee for the remaining 5 days |
| Who pays? | Treasury for the first 5 days and employer for the remaining 5 days |
| Legal basis | Act I of 2012 |
| Additional paid leave for workers having more children | |
| Maximum duration | Length depends on the number of children: 1 child = 2 days; 2 children = 4 days; 3 or more children = 7 days (non-mandatory) For both employed mothers and employed fathers |
| Reimbursement | Absence fee |
| Who pays? | Employer |
| Legal basis | Act I of 2012 |
| Short-term parental leave | |
| Maximum duration | 44 days, up to the third birthday of the child (non-mandatory) For both mothers and fathers if their employment contract has been in effect for at least one year |
| Reimbursement | 10% of the absence fee. If the parent is a recipient of either GYESE or GYED, the reimbursement is reduced by the prorated sum of these grants |
| Who pays? | Employer |
| Legal basis | Act I of 2012 |
Bolniška odsotnost
Bolniški dopust in s tem povezano plačilo ureja zakon LXXXIII iz leta 1997.
Za čas bolniškega dopusta se izplača 60 % odsotnine, ki temelji na povprečni plači delavca in je določena z delovnim zakonikom, če je delavec najmanj 730 dni zavarovan v okviru socialnega zavarovanja. V nasprotnem primeru znaša plačilo bolniškega dopusta 50% pristojbine za odsotnost. Dnevnica nadomestila za bolniški dopust ne sme presegati ene tridesetine dvakratne mesečne minimalne plače.
Upokojitvena starost
Upokojitvena starost je urejena z zakonom LXXXI iz leta 1997 o pokojninskih dajatvah socialne varnosti.
Upokojitvena starost za starostne pokojnine v sistemu socialne varnosti je od leta 2022 65 let. Upokojitvena starost se od leta 2010 postopoma povečuje. Drugo merilo za upravičenost do polne starostne pokojnine je najmanj 20 let delovne dobe. Delna starostna pokojnina se dodeli osebam, ki so dopolnile ustrezno upokojitveno starost za starostno pokojnino in imajo najmanj 15 let delovne dobe.
Obstaja razlika med spoloma: polno starostno pokojnino prejema vsaka ženska, ki ima vsaj 40 let delovne dobe, ne glede na starost.
V javnem sektorju se morajo javni uslužbenci in nekateri drugi uradniki upokojiti pri starosti 70 let. Obstaja nova uredba, da zaposleni v vladnem sektorju ne bi smel imeti vzporedne pokojnine in plače; Če so presegli upokojitveno starost, se morajo odločiti, ali bo pokojnina začasno ustavljena ali pa bo plačana zaposlitev v javnem sektorju prenehala.
Od 1. septembra 2022 do 31. avgusta 2023 je bila uporaba tega pravila začasno ustavljena za osebe, ki so nad upokojitveno starostjo in delajo v javnem sektorju za socialne storitve, storitve za zaščito otrok in varstvo otrok ter v sektorjih javnega izobraževanja in poklicnega izobraževanja kot javni uslužbenci ali uradniki (vladni uredbi št. 268/2022 in št. 269/2022). V zadevnem obdobju so lahko prizadeti delavci prejemali plačo in pokojnino.
V oboroženih silah in organih pregona se lahko zaposleni upokojijo pet let prej.
