Industrijski postopki in spori na Madžarskem

Madžarski temeljni zakon z dne 25. aprila 2011 delavcem, delodajalcem in njihovim organizacijam zagotavlja pravico do kolektivnih pogajanj in pravico do kolektivnih ukrepov za obrambo svojih interesov, vključno s pravico do prekinitve dela (oddelek 2 člena XVII).

Medtem ko so industrijski ukrepi, ki jih sprožijo delavci ali njihove organizacije, urejeni na precej podroben način, zlasti stavke, zakonodaja ne omenja najbolj očitnega možnega sindikalnega ukrepanja delodajalcev: izprtja.

Pravica do stavke je urejena z zakonom VII iz leta 1989. Pravica do stavke je zagotovljena posameznim delavcem, ki si prizadevajo za lastne zahteve, medtem ko je pravica do organizacije solidarnostne stavke zagotovljena le sindikatom. Praviloma se stavka lahko skliče šele po poskusih rešitve nasprotujočih si interesov, ki trajajo najmanj sedem dni (člen 2).

Obstajajo nekatere omejitve glede posedovanja in uveljavljanja pravice do stavke. Osebje organov kazenskega pregona, oboroženih sil ali sodstva nima pravice do stavke. Javni uslužbenci, ki delajo v javni upravi, imajo pravico do stavke, vendar jo lahko uveljavljajo le v skladu s posebnimi predpisi, določenimi v sporazumu med vlado in ustreznimi sindikati.

Zakon VII iz leta 1989 navaja okoliščine, v katerih je stavka nezakonita (člen 3).

Pri dejavnostih temeljnega javnega pomena, zlasti množičnem prevozu, telekomunikacijah, oskrbi z električno energijo, vodo, plinom in drugo oskrbo z energijo, se lahko pravica do stavke uveljavlja le, če ne ovira opravljanja storitev na ravni, ki se šteje za zadostno. "Zadostno raven" je mogoče opredeliti z zakonom parlamenta (v skladu s spremembami zakona VII v letih 2010 in 2012), kar se je na nekaterih področjih že zgodilo. Ti predpisi močno omejujejo pravico do stavke v nekaterih javnih službah.

Druge oblike industrijskih akcij (razen stavk) so na Madžarskem veliko pogostejše, kot so protestna srečanja in protestni shodi, demonstracije, peticije in zbiranje podpisov. Prva dva ureja zakon LV iz leta 2018 o pravici do zbiranja. Ta novi zakon je bolj restriktiven kot njegov predhodnik: demonstracije je treba obvestiti mesece vnaprej, policija pa ima razmeroma široko diskrecijsko pravico glede prepovedi zbiranja. Pritožbe in razkritja v javnem interesu (žvižgaštvo) so bili urejeni z zakonom CLXV iz leta 2013, dokler ga ni nadomestil razširjeni zakon XXV iz leta 2023. Peticije in zbiranje podpisov ureja zakon CCXXXVIII iz leta 2013 o referendumih, evropskih pobudah in postopku referenduma.

Razvoj industrijskega ukrepanja, 2013–2021

Opomba: ni na voljo.

Vir: Madžarski centralni statistični urad, 2022.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Mehanizme kolektivnega reševanja sporov ureja delovni zakonik (Zakon I iz leta 2012, členi 291–293).

Opozoriti je treba, da delovni zakonik uporablja izraz "kolektivni delovni spori", ki se razlaga tako, da se nanaša le na spore v zvezi s kolektivnim interesom.

Delodajalec in svet delavcev ali delodajalec in sindikat lahko glede na stranke, ki se ne strinjajo, ustanovita ad hoc spravni odbor (egyeztető bizottság) za reševanje sporov (glej tudi oddelek "Zastopanje delavcev na delovnem mestu"). Pogodba o obratu ali kolektivna pogodba lahko vsebuje tudi določbe o stalni spravni komisiji.

Spravni odbor sestavljajo enako število članov, ki jih imenujejo delodajalec in svet delavcev ali sindikat, ter neodvisni predsednik. Delodajalec in svet delavcev/sindikat se lahko vnaprej pisno dogovorita, da bosta upoštevala odločitev odbora. V tem primeru je odločitev odbora zavezujoča. V primeru neodločenega glasovanja je odločilen glas predsednika.

O nekaterih kolektivnih sporih, določenih v delovnem zakoniku (člen 236(4) in člen 263), bi moral odločati arbiter.

Od novembra 2016 lahko stranke v sporu kot organ za alternativno reševanje sporov povabijo MTVSZ kot organ za alternativno reševanje sporov na pomoč (s spravo ali mediacijo) ali na arbitražo.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

V skladu z delovnim zakonikom (člen 285) so glavni posamezni organi za reševanje sporov sodišča. O posameznih delovnih sporih odločajo specializirana sodišča, in sicer upravna in delovna sodišča (ki so na ravni okrožnih sodišč, vendar delujejo le v mestih s sedežem okrožja). Ta sodišča predvidijo prvo stopnjo, medtem ko se zadeve, ki niso rešene, predložijo civilnim sodiščem na drugi stopnji.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

MTVSZ je odgovoren za kolektivne, ne individualne spore. Vendar pa je bil izrecen namen ustanovitve MTVSZ zagotoviti priložnost za preoblikovanje, če je mogoče, posameznih sporov v kolektivne spore z združitvijo več posameznih sporov okoli istega vprašanja.

Uporaba mehanizmov za reševanje sporov, 2014–2021

Opombe: *Razvrstitev zadev v zvezi z delovnimi spori se je znatno zožila zaradi sprememb, sprejetih v Zakonu I iz leta 2017 o zakoniku o upravnem postopku s 1. januarjem 2018, s katerimi se je zmanjšalo število delovnih sporov. ** Zaradi ukinitve delovnih sodišč s 31. marcem 2020 številke v letu 2020 niso primerljive z ustreznimi številkami iz prejšnjega in naslednjih let. na voljo.

Vir: Nacionalni pravosodni urad, 2022