Profil države poklicnega življenja za Irsko
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Irskem. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Industrijsko ukrepanje je vsako dejanje, ki ga med sporom sprejme sindikat, delavci ali delodajalec. Izraz se včasih uporablja v pomenu "stavka", v resnici pa zajema veliko število drugih oblik ukrepanja, vključno z "počasi", prepovedjo nadur, "delom za vladanje" in tako naprej.
V oddelku 8 Zakona o odnosih med delodajalci in delojemalci iz leta 1990 je stavka opredeljena kot:
prenehanje dela s strani katerega koli števila delavcev ali skupine delavcev, ki delujejo skupaj, ali usklajena zavrnitev ali zavrnitev po skupnem dogovoru katerega koli števila delavcev, da nadaljujejo z delom za svojega delodajalca, da bi prisilili delodajalca, ali da bi pomagali drugim delavcem, da prisilijo delodajalca, da sprejmejo ali ne sprejmejo pogojev za zaposlitev ali na to vplivajo.
Industrijsko ukrepanje je opredeljeno kot:
vsako dejanje, ki vpliva ali bi lahko vplivalo na pogoje pogodbe, izrecne ali implicitne, in ki ga sprejme poljubno število delavcev ali skupina delavcev, ki delujejo skupaj ali v skladu s skupnim dogovorom, da bi prisilili svojega delodajalca ali pomagali drugim delavcem, da prisilijo delodajalca, da sprejme ali ne sprejme pogojev za zaposlitev ali vpliva na zaposlitev.
Na Irskem ni izrecne "pravice do stavke"; namesto tega so delavci imuni pred kaznovanjem, če je sindikalna akcija, ki jo izvajajo, zakonita v skladu z zakoni o odnosih med delodajalci in delojemalci.
Stavka mora izpolnjevati naslednja merila, da bi bila vključena v statistiko industrijskih sporov Centralnega statističnega urada (CSO): (1) vključevati mora prekinitev dela, ki traja vsaj en dan; in (2) skupni izgubljeni čas mora biti 10 ali več osebnih dni.
V zadnjem desetletju je bila uradna stavka najpogostejša v sektorju javnega prevoza, z odmevnimi spori v tramvajskem podjetju Luas in Bus Éireann ter med srednješolskimi učitelji. Na splošno pa stavke na Irskem ostajajo na razmeroma nizki ravni.
Neuradna akcija je neka druga oblika industrijske akcije, ki je sindikat ne odobri uradno ali pa je sindikat ne odobri (znana tudi kot stavka "divje mačke"). Ta vrsta stavke je na Irskem zelo nenavadna. V zadnjih desetih letih je prišlo do neuradnih ukrepov v sektorju javnega prevoza, pri Dublin Bus in Irish Rail.
Pojav "sedenja" na delovnem mestu je bil pogostejši med finančno krizo in posledično recesijo in takoj po njej. Običajno se zgodijo, kadar je delo že prenehalo (na primer, ko je podjetje prenehalo poslovati), vendar delavci niso prejeli odpravnine ali zapadlih plač. Odmevni primeri podjetij na Irskem, katerih zaposleni so sodelovali v sedečih protestih, vključujejo Vita Cortex, Lagan Brick in Paris Bakery.
Razvoj industrijskih ukrepov, 2018–2021
| 2018 | 2019 | 2022 | 2021 | |
| Disputes | 10 | 9 | 7 | 3 |
| Workers involved | 1,814 | 42,656 | 22,076 | 548 |
| Working days lost | 4,050 | n.a. | 21,704 | 1,540 |
Opomba: ni na voljo.
Vir: CSO, statistika industrijskih sporov
Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov
Komisija za odnose na delovnem mestu je bila ustanovljena 1. oktobra 2015 v skladu z Zakonom o odnosih na delovnem mestu iz leta 2015. Prevzela je naloge nacionalnega organa za pravice iz delovnega razmerja, komisije za delovna razmerja in sodišča za enakost. Prevzela je tudi nekatere naloge pritožbenega sodišča za zaposlovanje. Vendar so bile pritožbene naloge pritožbenega sodišča za zaposlovanje prenesene na delovno sodišče, ki je zdaj edini pritožbeni organ za vse pritožbe v zvezi z razmerji na delovnem mestu.
Sprava: Sprava pomaga delodajalcem in njihovim zaposlenim pri reševanju sporov, če med lastnimi pogajanji niso uspeli doseči dogovora. Uradnik za odnose med delodajalci in delojemalci pri Komisiji za odnose na delovnem mestu deluje kot predsednik na sestankih za pogajanja o sporazumu. Večina zadev, predloženih spravni službi, je rešenih. Če dogovor ni dosežen, se lahko spor predloži delovnemu sodišču, če stranki želita.
Delovno sodišče: Delovno sodišče preiskuje kolektivne trgovinske spore v skladu z zakoni o odnosih med delodajalci in delojemalci iz obdobja 1946–2015. Na zahtevo ministra za podjetništvo, trgovino in zaposlovanje lahko preiskuje tudi trgovinske spore, ki vplivajo na javnost, ali opravi preiskavo trgovinskega spora posebnega pomena in poroča o svojih ugotovitvah.
Individualni mehanizmi za reševanje sporov
Mediacija: Mediacija je prostovoljni postopek, v katerem se morata obe strani strinjati, da bosta sodelovali in si prizadevali za rešitev problema. Zagotavlja, da so vse strani zaslišane in da so udeleženci vključeni v iskanje dogovorjene rešitve. Komisija za odnose na delovnem mestu je v zadnjih petih letih povečala svoje zmogljivosti mediacije in jo še naprej spodbuja kot pot za reševanje sporov.
Služba za razsojanje: Služba za razsojanje (prej Služba pooblaščencev za pravice) preiskuje spore, pritožbe in zahtevke, ki jih posamezniki ali majhne skupine delavcev vložijo v skladu z zakonodajo o zaposlovanju, navedeno v Prilogi 5 Zakona o odnosih na delovnem mestu iz leta 2015. Razsodniki so pri opravljanju svojih nalog neodvisni in imajo v skladu s to delovno zakonodajo širok nabor funkcij.
V skladu z Zakonom o odnosih na delovnem mestu iz leta 2015 je delovno sodišče edini pritožbeni organ za vse pritožbe v zvezi z razmerji na delovnem mestu, vključno s tistimi, ki jih je prej obravnavalo pritožbeno sodišče za zaposlovanje. Stranka se lahko na odločitev razsodnika pritoži pri delovnem sodišču.
Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov
Od leta 1990 je vse več podjetij na Irskem začelo sprejemati prakse alternativnega reševanja sporov (ARS) za reševanje individualnih in kolektivnih oblik konfliktov na delovnem mestu. Vendar pa so najnovejši podatki raziskave o obsegu ARS iz leta 2019. Splošna razširjenost in prodor delovne sile posameznih in skupinskih praks ARS v letu 2019 sta opisana v naslednjih dveh tabelah. Posamezne oblike ARS, razen uporabe zunanjih strokovnjakov, ki delujejo kot mediatorji, kot posredniki ali v drugih sorodnih funkcijah, so bile še vedno redke. Vendar pa sta bili razširjenost in penetracija različnih oblik skupinskih neželenih učinkov bistveno višji kot v prejšnjih letih. Velik delež podjetij je poročal, da so sprejeli ali uporabili eno ali več oblik skupinskega ARS, vključno s pogajanji s pomočjo, brainstormingom ali povezanimi tehnikami reševanja problemov in pogajanji na podlagi interesov. Ugotovljeno je bilo, da so te oblike ARS zajemale pomembne dele delovne sile.
Prakse za obravnavo posameznih pritožb v podjetjih na Irskem, 2019
| Percentage of firms | Percentage of employees | |
| Conventional dispute resolution practices | ||
| Formal written grievance and disciplinary procedures involving progressively higher levels of management in resolving disputes | 62.0 | 78.5 |
| ADR practices | ||
| Use of external experts (other than rights commissioners, the Labour Relations Commission or the Labour Court) | 16.3 | 19.0 |
| Use of review panels comprising employees’ peers | 2.9 | 3.1 |
| Use of review panels comprising managers | 5.9 | 4.9 |
| Use of an employee hotline or email-based ‘speak up’ service | 3.6 | 8.6 |
| Use of a company ombudsperson | 1.6 | 2.9 |
Prakse ARS za reševanje skupinskih sporov v podjetjih na Irskem, 2008
| Percentage of firms | Percentage of employees | |
| Conventional dispute resolution practices | ||
| Formal written grievance and disciplinary procedures involving progressively higher levels of management in resolving disputes | 50.8 | 71.2 |
| Resort, at the final stage of the procedure, where a deadlock remains, to resolving disputes through the Labour Relations Commission or the Labour Court | 40.6 | 63.9 |
| ADR practices | ||
| Use of external experts to assist in reaching an agreement or to prevent deadlock in discussion or negotiation with the company | 30.9 | 42.5 |
| Use of brainstorming, problem-solving and related techniques to resolve disputes | 29.8 | 26.2 |
| Use of formal interest-based (win–win) bargaining techniques to resolve disputes | 17.2 | 28.3 |
Vir: Na podlagi reprezentativnega vzorca 505 podjetij v zasebnem in komercialnem sektorju v državni lasti na Irskem, ki zaposlujejo 20 ali več zaposlenih, v letu 2008. Za podrobnosti o raziskavi glej Hann et al (2009)