Industrijski postopki in spori v Latviji

Pravica do stavke in postopek stavke sta določena v zakonu o stavki. Leta 2019 sta bili uvedeni dve spremembi: uvedeno je bilo poglavje VIII o upravnih kršitvah na področju pravice do stavke in pristojnosti v postopkih upravnih kršitev, v zvezi s tem pa je bil črtan člen 19(3), točka 4, ki določa pravico VDI, da upravno kaznuje krivce za kršitve predpisov.

Zakon o delovnih sporih ureja postopek reševanja delovnih sporov pred stavko ali, če spori niso rešeni, upravičenost stavk. Zakon leta 2022 ni bil spremenjen.

Zakon o stavki opredeljuje stavko (streiks) kot sredstvo za rešitev spora o kolektivnem interesu, ki se kaže kot prostovoljno, v celoti ali delno prekinitev dela zaposlenih ali skupine zaposlenih v podružnici podjetja.

Zaposleni imajo pravico do stavke, da bi zaščitili svoje gospodarske ali poklicne interese. Pravico do stavke bi bilo treba uveljavljati kot zadnjo možnost, če v sporu o kolektivnem interesu ni bil dosežen dogovor. Sodelovanje v stavki mora biti prostovoljno.

Sodniki, tožilci, pripadniki policije, delavci požarne zaščite, gasilci in reševalci, mejni policisti, pripadniki državne varnostne službe, pazniki in ljudje, ki služijo v nacionalnih oboroženih silah, ne smejo stavkati.

Druge pravne vrste sindikalnih ukrepov so delovni spori (darba strīds) in mehanizmi za reševanje sporov ter izprtja (lokauts) (ki jih ureja zakon o delovnih sporih). Sindikati lahko sklicujejo tudi k protestnim akcijam, kot so srečanja (mītiņš), piketi (pikets) in demonstracije (kiureja zakon o sestankih, piketih in demonstracijah, sprejet 16. januarja 1997).

Spremembe zakona o sestankih, piketih in demonstracijah leta 2022 so uvedle nove predpise, katerih cilj je omejiti politične namene srečanj, piketov in demonstracij. Zakon prepoveduje uporabo teh ukrepov za namene organizacij, katerih dejavnost v Latviji je prepovedana ali povezana s promocijo ali poveličevanjem dogodkov, ki temeljijo na ideologiji nacističnih ali komunističnih režimov.

Stavke so v Latviji redke. Kljub temu je bilo po podatkih Mednarodne organizacije dela (MOD) v letu 2017 15 stavk in izprtij. Po istem viru v letih 2018, 2019, 2020 in 2021 ni bilo stavk in izprtij. Podrobnejših informacij ni bilo mogoče najti niti v statističnih podatkih MOD niti v podatkih iz evropske raziskave podjetij iz leta 2019.

Nacionalni statistični podatki o industrijskih ukrepih se v Latviji ne objavljajo. CSP lahko na zahtevo zagotovi podatke iz svoje ankete o gospodarsko aktivnih gospodarskih družbah, posameznih trgovcih, kmečkih ali ribiških kmetijah, proračunskih institucijah, fundacijah ali skladih ter upravne podatke. Ti podatki se predložijo MOD in objavijo v naboru podatkov MOD. Podatki za leto 2022 niso bili najdeni v ustreznem naboru podatkov MOD.

Na podlagi poročanja lokalnih medijev leta 2022 je prišlo do več industrijskih akcij. V izobraževalnem sektorju je na primer 16. junija 2022 več kot 3 000 pedagoških delavcev piketiralo pred latvijskim parlamentom. Pedagoški delavci so zahtevali ustavitev uvajanja novega plačnega modela učiteljev, uravnoteženje delovnih obremenitev učiteljev in pravično porazdelitev plačnih sredstev po občinah, da učitelji iz občin z že vzpostavljeno mrežo šol ne bi utrpeli. Zdravniški sindikat LVSADA je 27. julija in 7. septembra 2022 organiziral dve 2-dnevni opozorilni stavki in protestne akcije v bližini urada kabineta ministrov. Glavna zahteva zdravnikov je bilo 10-odstotno povišanje plač.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Splošna načela mehanizmov reševanja sporov so določena v delovnem pravu.

Glede na predmet spora in vpletene osebe se delovni spori delijo na individualne spore v zvezi s pravicami, kolektivne spore glede pravic in kolektivne spore glede interesov.

Pri reševanju individualnih in kolektivnih sporov v zvezi s pravicami se uporabljata delovno pravo in zakon o civilnem postopku. Pri reševanju kolektivnih sporov v zvezi z interesi se uporabljata delovno pravo in stavkovni zakon.

Mehanizme kolektivnega reševanja sporov podrobno ureja zakon o delovnih sporih (členi 9–21). Zakon razlikuje med kolektivnimi spori o pravicah in kolektivnimi spori o interesih. Delovno pravo ureja reševanje sporov v zvezi s kolektivnimi pogodbami.

Kolektivni spor o pravicah je razlika v mnenjih med vpletenimi strankami, ki nastane pri sklepanju, spreminjanju, prenehanju ali izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi ali pri uporabi ali razlagi določb predpisov, določb kolektivne pogodbe o delu ali predpisov o delovnem postopku.

Kolektivni spor glede interesov je razlika v mnenjih med vpletenimi strankami, ki nastane v zvezi s postopki kolektivnih pogajanj, ki določajo nove delovne pogoje ali določbe o zaposlovanju.

V obeh primerih je prvi korak predložitev pisne vloge drugi stranki, v kateri so navedene zahteve. Če je odgovor nikalen ali odgovora ni, bi bilo treba kolektivni spor glede pravic rešiti prek spravne komisije. Vsaka stranka v kolektivnem sporu glede pravic ima pravico, da se obrne na sodišče, če tega ne reši sprava komisija. Če se stranki pisno dogovorita, se lahko kolektivni spor v zvezi s pravicami prenese v rešitev na arbitražno sodišče.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

Delovno pravo določa, da je treba posamezne spore v zvezi s pravicami med delavcem in delodajalcem, če se ne rešijo znotraj podjetja, reševati na sodišču.

Zakon o delovnih sporih opredeljuje individualni spor o pravicah kot različno mnenje med delavcem ali skupino delavcev in delodajalcem, ki nastane ob sklenitvi, spremembi, prenehanju ali izpolnjevanju pogodbe o zaposlitvi ter pri uporabi ali razlagi določb predpisov, določb kolektivne pogodbe o delu ali predpisov o delovnem postopku.

Posamezne spore v zvezi s pravicami v podjetju je treba v največji možni meri reševati s pogajanji med delavcem in delodajalcem.

Če v pogajanjih ni dosežen dogovor med delavcem in delodajalcem, se morajo delodajalec in predstavniki delavcev pisno dogovoriti o ustanovitvi komisije za delovne spore. Delodajalec in predstavniki delavcev se lahko dogovorijo tudi o uporabi drugih postopkov za rešitev spora.

Vsaka stranka v posameznem sporu o pravicah ima pravico, da se obrne na sodišče, če se ne reši s pogajanji med delavcem in delodajalcem ali če katera od strank ni zadovoljna z odločitvijo komisije za delovne spore.

Sindikati imajo pravico, da brez posebnega pooblastila zastopajo svoje člane pri reševanju posameznih sporov v zvezi s pravicami in da v interesu svojih članov vložijo tožbo na sodišču.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

V Latviji ni delovnih sodišč. Delovne spore rešuje redno sodišče. Podatki o tem, kako pogosto se uporabljajo alternativne oblike reševanja sporov v primerjavi s postopki reševanja sporov, ki potekajo na sodišču, niso na voljo.

Leta 2018 je VDI izvedel raziskavo o učinkovitih metodah reševanja delovnih sporov v Latviji (Baltski inštitut za družbene vede, 2018). Nastalo poročilo vsebuje statistične podatke o nekaterih vidikih postopkov reševanja sporov za leto 2017. Statistični podatki in izračuni avtorjev temeljijo na vlogah pri sodišču in pritožbah pri VDI. Za obdobje 2017–2021 so na voljo podatki o številu primerov, ki jih je VDI pregledal v zvezi z vprašanji pravic delavcev. Ne določajo, ali gre za delovne spore ali posvetovanja.

Uporaba mehanizmov za reševanje sporov, 2017–2022

Opomba: ni na voljo.

Viri: 2017: VDI in informacijski sistem sodišča, kot je poročal Baltski inštitut za družbene vede (2018); 2018–2022: letna poročila VDI o pregledanih stališčih o vprašanjih pravic delavcev