Ozadje za Malto

Med letoma 2012 in 2022 se je bruto domači proizvod Malte znatno povečal, in sicer za 43,31 %, kar je nad povprečjem EU-27, ki je v istem obdobju znašalo 15,29 %. V tem obdobju se je brezposelnost zmanjšala za vse kategorije in ostala precej pod povprečjem EU, pri čemer je skupna brezposelnost leta 2022 znašala 2,9 % (povprečje EU je znašalo 6,2 %). Najbolj se je zmanjšala brezposelnost mladih (-5,5 odstotne točke). Skupna zaposlenost se je v obdobju 2012–2022 povečala za 16,1 odstotne točke na 80 % in je tako višja od povprečja EU, ki znaša 74,5 %. Najbolj se je v tem obdobju zvišala stopnja zaposlenosti žensk (24 odstotnih točk). Zaposlenost mladih je leta 2022 znašala 56,6 %, kar je nad povprečjem EU, ki je za to leto znašalo 40,7 %. Malteško gospodarstvo je v letu 2020 zaradi razmer zaradi covida-19 izgubilo pozitiven zagon: bruto domači proizvod je bil v tretjem četrtletju leta za 8,8% nižji kot v istem četrtletju prejšnjega leta (Eurostat [naidq_10_gdp]).

Zakon o zaposlovanju in odnosih med delodajalci in delojemalci iz leta 2002 (EIRA), poglavje 452 zakonodaje Malte, je glavna delovna zakonodaja, ki ureja minimalne pogoje za zaposlitev, združenja delodajalcev in zastopanje sindikatov. EIRA dopolnjuje več pravnih obvestil in 31 odredb o ureditvi plač, ki zajemajo različne sektorje gospodarstva.

O uvedbi novih pravnih obvestil v zvezi z zaposlovanjem se najprej razpravlja v okviru Odbora za delovna razmerja, ki je nacionalni posvetovalni organ, ki ga ustanovi vlada, kot je določeno v določbah EIRA. Odbor daje priporočila ministru, pristojnemu za delo, tako da se obravnavana vprašanja sčasoma vključijo v nacionalno standardno odredbo ali sektorsko standardno odredbo.

Določbe EIRA varuje Ministrstvo za delovna in delovna razmerja (DIER), predvsem prek oddelka za izvrševanje in delovnega sodišča.

Kolektivna pogajanja na Malti se običajno izvajajo na ravni podjetij med enim samim sindikatom, ki predstavlja vsaj 50 % + 1 zaposlenih kot članov, in enim samim delodajalcem. Kolektivna pogajanja običajno vodijo do kolektivne pogodbe. V javnem sektorju, kjer so sindikati tradicionalno močnejši, kolektivno pogodbo podpiše sedem sindikatov. Vladne družbe/agencije/enote so zajete v ločenih kolektivnih pogodbah, o katerih se pogaja posamezno za vsak organ. V odsotnosti kolektivnih pogajanj se plačilo in drugi pogoji zaposlitve določijo s svobodnimi individualnimi pogajanji. Vendar malteški pravni okvir določa nacionalno minimalno plačo, ki je bila uvedena leta 1974, in 31 sektorskih sporazumov o plačah z odredbami o ureditvi plač. Te odredbe so sestavili tristranski plačni sveti, ki jih je leta 1992 nadomestil odbor za delovna razmerja. Ustanovitev tristranskega malteškega sveta za gospodarski razvoj leta 1990 (ki je kasneje postal malteški svet za gospodarski in socialni razvoj) je omogočila bolj kooperativni pristop odnosov med delodajalci in delojemalci na nacionalni ravni. Na primer, pripeljal je do nacionalnega sporazuma o odnosih med delodajalci in delojemalci (1990), ki je vzpostavil mehanizem, ki temelji na stopnji inflacije za izračun letne prilagoditve življenjskih stroškov (COLA), ki se odobri vsem zaposlenim. Nacionalni sporazum o minimalni plači, ki so ga socialni partnerji podpisali aprila 2017, je najnovejši primer takšnega zadružnega modela.

Spoštovanje zakonsko določenih minimalnih plač in kolektivnih pogodb spremlja DIER, kršitve pa lahko preiskuje isti oddelek in jim sodi pred delovnim sodiščem, kazenskim sodiščem in civilnim sodiščem. DIER je vključen tudi v primere, ki zahtevajo spravo, poroča EIRA.

Februarja 2016 je ustavno sodišče razsodilo, da določbe EIRA za imenovanje članov sodišč ne zagotavljajo neodvisnosti in nepristranskosti sodišč. Zato je bil junija 2016 sprejet zakon št. XXXIIII iz leta 2016 – Zakon o zaposlovanju in odnosih med delodajalci in delojemalci (sprememba) iz leta 2016. Med najpomembnejšimi vidiki teh sprememb je bilo podaljšanje mandata predsednikov in članov na pet let v primerjavi s prejšnjim triletnim obdobjem. Prav tako so lahko ponovno imenovani za nadaljnje obdobje petih let na podlagi odobritve odbora za delovna razmerja. Cilj tega je zagotoviti varnost posesti. Poleg tega bi morali biti zadeve, ki zahtevajo sodišče, zdaj sestavljene iz treh članov, člana, ki zastopa vlado, pa mora izbrati predsednik s seznama članov, ki jih imenuje minister. Pred temi spremembami je imel minister pooblastilo, da takega člana imenuje ad hoc, kar bi lahko vzbudilo sum pristranskosti, na primer v sporih med subjekti, v katerih je vlada večinski delničar, in sindikati.

Med pandemijo covida-19 je imel socialni dialog pomembno vlogo. Medtem ko so prvih nekaj tednov pandemije zaznamovali socialni partnerji, ki so javno zagovarjali uvedbo državne podpore za zaščito podjetij in zaposlovanja, je bil po dogovoru v tristranskem malteškem svetu za gospodarski in socialni razvoj uveden sveženj podpornih ukrepov, vključno z dodatkom k plačam. Nato je imel socialni dialog pomembno vlogo pri uvajanju, posodabljanju in postopnem opuščanju podpornih ukrepov, povezanih s COVID-19.

Sektorski sporazumi so na Malti redki, večina sporazumov pa se izvaja na ravni podjetij. Med pandemijo COVID-19 so bili sindikalni posegi očitni v nekaterih najbolj prizadetih in najpomembnejših sektorjih. Odnosi med delodajalci in delojemalci so bili ključnega pomena pri dogovarjanju o spremenjenih delovnih pogojih za letalske delavce, da bi zaščitili delovna mesta, doseganju dogovorov o izboljšanju delovnih pogojev zdravstvenih delavcev in zagotavljanju, da imajo učitelji prednost pri cepljenju proti covidu-19.