Profil države poklicnega življenja za Malto
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Malti. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Osrednja skrb delovnih razmerij je kolektivno upravljanje dela in zaposlovanja. Ta oddelek obravnava kolektivna pogajanja na Malti.
Kolektivna pogajanja na Malti so decentralizirana in potekajo predvsem na ravni enega delodajalca. Zaposleni se prostovoljno včlanijo v sindikat, sindikat pa pridobi pravico do pogajanja v imenu delavcev, ko doseže članstvo 50% + 1 zaposlenih, ki delajo v podjetju ali v določeni kategoriji delovnih mest v podjetju. Sindikat obvesti vodstvo podjetja in direktorja DIER o svoji nameri, da začne kolektivna pogajanja v tej družbi. Poleg kolektivnih pogajanj pravno obvestilo iz leta 2006 – uredbe o obveščanju in posvetovanju z delavci – s katerim se prenaša Direktiva 2002/14/ES, določa, da ima sindikat zakonsko pravico do posvetovanja in obveščanja o vseh zadevah v zvezi z delovnimi razmerji. Opozoriti je treba, da so bili primeri, ko so določene kategorije delavcev zahtevale ločeno priznanje od drugih delavcev v isti organizaciji. Kolektivne pogodbe so pravno zavezujoče.
Uradni podatki o kolektivnih pogajanjih na Malti niso na voljo. Številka, ki izhaja iz raziskave o strukturi plač, odraža gostoto sindikatov na Malti, ki je običajno ocenjena na približno 50 %.
Pokritost kolektivnih pogajanj o plačah zaposlenih
| Level | % (year) | Source |
| All levels | 50.1 (2016) | OECD and AIAS, 2021 |
| All levels | 34.4 (2013) | European Company Survey 2013 |
| All levels | 10 (2019) | European Company Survey 2019 |
| All levels | 50 (2010) | Structure of Earnings Survey 2010 |
| All levels | 46 (2014) | Structure of Earnings Survey 2014 |
| All levels | 46 (2018) | Structure of Earnings Survey 2018 |
Viri: Eurofound, Evropska raziskava podjetij 2013/2019 (vključno s podjetji iz zasebnega sektorja s podjetji z več kot 10 zaposlenimi (oznake nomenklature gospodarskih dejavnosti B–S), na katera je mogoče odgovoriti več odgovorov); Eurostat [earn_ses10_01], [earn_ses14_01], [earn_ses18_01] (vključno z družbami z več kot 10 zaposlenimi (oznake nomenklature gospodarskih dejavnosti B–S, razen O), z enim odgovorom za vsako lokalno enoto); OECD in AIAS (2021).
Raziskava, ki jo je v zadnjem četrtletju leta 2014 izvedla NFTU, kaže, da ima 55,8% vseh zaposlenih kolektivno pogodbo na delovnem mestu. Ta raziskava je temeljila na vzorcu 781 zaposlenih, ki predstavljajo vse zaposlene na Malti. Številka izključuje zaposlene, ki niso prepričani, ali imajo na delovnem mestu kolektivno pogodbo ali ne. NFTU sestavlja 22 sindikatov (NFTU, 2015).
Kolektivno pogodbo za zaposlene v javnih službah je mogoče šteti za edino pogodbo na sektorski ravni. Kolektivna pogodba za zaposlene v javnih službah (2017–2024) zajema približno 30 000 zaposlenih (Malta Independent, 2017). Kolektivna pogajanja na Malti potekajo predvsem na ravni podjetij. Kolektivna pogajanja na ravni podjetja vključujejo subjekte, v katerih je država večinski delničar, zakonsko določene neodvisne organe in zasebni sektor. V letu 2023 je bilo v zasebnem sektorju zaposlenih 218.000 ljudi, v javnem sektorju pa 51.000 (NSO, 2023b). Po poročilu, ki ga je izdala centralna banka Malte (2014), je bilo leta 2013 v kolektivni pogodbi zajetih približno 23 % delavcev v zasebnem sektorju.
Ravni kolektivnih pogajanj, 2022
| National level (intersectoral) | Sectoral level | Company level | ||||
| Wages | Working time | Wages | Working time | Wages | Working time | |
| Principal or dominant level | X | X | ||||
| Important but not dominant level | X | X | ||||
| Existing level | ||||||
Artikulacija
Artikulacija ne velja za Malto.
Medtem ko se kolektivne pogodbe izvajajo skozi vse leto, je na splošno mogoče opaziti sklenitev številnih kolektivnih pogodb, večinoma v javnem sektorju, v tednih neposredno pred političnimi volitvami.
Usklajevanje kolektivnih pogajanj med sektorji je omejeno na tisto, ki ga vlada omogoča z obstoječo zakonodajo v tristranskih odborih. Na primer, leta 1990 so socialni partnerji v okviru tristranskega malteškega sveta za gospodarski in socialni razvoj sklenili sporazum o dohodkovni politiki, v katerem je bil vzpostavljen mehanizem letnega prilagajanja življenjskih stroškov na podlagi indeksa cen na drobno. Letna stopnja prilagoditve življenjskih stroškov je obvezna. Osnovno stopnjo vseh plač v gospodarstvu je treba vsako leto dopolniti s tem povečanjem.
Enota za kolektivna pogajanja javne uprave je izrecno odgovorna za usklajevanje sprememb plač v javnem sektorju.
V malteškem sistemu ni mehanizmov za razširitev kolektivnih pogodb.
Odstopanje ni mogoče. Spoštovanje kolektivnih pogodb spremljajo ustrezni sindikati in DIER, odstopanja pa se lahko izpodbijajo na delovnem sodišču in sodiščih.
Obstoječa kolektivna pogodba ostaja veljavna, dokler ni nadomeščena, ko je podpisana nova.
Med veljavnostjo kolektivne pogodbe ni obveznosti ohranjanja industrijskega miru. Kolektivne pogodbe običajno vsebujejo klavzule, ki vsebujejo postopek, ki ga je treba uporabiti za rešitev delovnega spora.
Kolektivna pogodba za zaposlene v javnih službah 2017–2024 vključuje nadgrajeno strukturo dodatkov za kvalifikacije. Javna uprava poudarja izboljšanje usposobljenosti in spretnosti svojih zaposlenih, tako da je v sodelovanju z Univerzo na Malti in Malta College of Arts, Science and Technology ustanovila Inštitut za javne storitve. Ta kolektivna pogodba določa tudi nov ukrep za zaposlene, ki se odločijo za delo po dopolnitvi upokojitvene starosti. Ti zaposleni lahko zdaj vzamejo dopust pred upokojitvijo, ko se upokojijo.
Nov ukrep je bil vključen v najnovejše kolektivne pogodbe, ki se nanašajo na podjetja, ki delujejo v bančnem sektorju. To je vključevalo odpravo tradicionalne strukture razredov v korist sistema "na podlagi položaja", ki temelji na ocenjevanju delovnih mest. Takšne kolektivne pogodbe vključujejo tudi številne družinam prijazne ukrepe, sheme delitve dobička, sheme stanovanjskih posojil in štipendije za študij.
Sporazum za učitelje v državnih šolah, podpisan leta 2017, vključuje ustanovitev sklada za delovne vire. Učiteljem bi bilo treba zagotoviti do 360 ur usposabljanja, ki bi jim pomagalo doseči hitrejše poklicno napredovanje. Obravnavana je tudi sprememba učnih načrtov, da bi učiteljem omogočili več avtonomije in svobode med poukom.