Akterji in institucije na Poljskem

Ministrstvo za družino, delo in socialno politiko (Ministerstwo Rodziny, Pracy i Polityki Społecznej, MRPiPS) se trenutno ukvarja z vprašanji socialnega dialoga (prek posebnega oddelka) in zagotavlja infrastrukturo (prostore ter organizacijsko in tehnično podporo) za tristranski socialni dialog na nacionalni ravni (tj. RDS) in za sektorske organe socialnega dialoga (v večini primerov so odbori povezani z MRPiPS). MRPiPS vodi tudi register svetov delavcev in kolektivnih pogodb z več delodajalci ter je odgovoren za razpravo o novih predpisih delovnega prava, ki jih predlaga vlada, s socialnimi partnerji. Konec leta 2020 so se delovne zadeve preselile iz MRPiPS na bolj poslovno usmerjeno ministrstvo, takratno ministrstvo za razvoj, delo in tehnologijo (Ministerstwo Rozwoju, Pracy i Technologii), ki je postalo ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo (Ministerstwo Rozwoju i Technologii, MRiT). Leta 2021 je bil MRiT oslabljen, saj so se delovne zadeve vrnile v MRPiPS. Trenutno sta MRPiPS in MRiT politično šibka in odvisna od predsednika vlade in voditeljev političnih strank. Ministrstvo za nacionalno šolstvo (Ministerstwo Edukacji Narodowej) je bilo združeno z Ministrstvom za znanost in visoko šolstvo (Ministerstwo Nauki i Szkolnictwa Wyższego) in preimenovano v Ministrstvo za izobraževanje in znanost (Ministerstwo Edukacji i Nauki).

Nacionalni inšpektorat za delo (Państwowa Inspekcja Pracy, PIP) je osrednji upravni organ (ki ga vodi glavni inšpektor za delo, ki ga imenuje parlament), ki je odgovoren za spremljanje spoštovanja in izvrševanja delovnega prava. PIP nadzoruje Svet za varstvo delavcev (Rada Ochrony Pracy). Posebne pravice PIP se nanašajo zlasti na spoštovanje pravic delavcev, spoštovanje predpisov o zdravju in varnosti, zakonitost zaposlitve ter zagotavljanje pomoči in svetovanja državljanom v zadevah, povezanih z delovnim pravom. Na vojvodski (regionalni) ravni obstajajo okrožni inšpektorati za delo (Okręgowe Inspektoraty Pracy), katerih naloga je (poleg zgoraj navedenih) registracija novih in spremenjenih kolektivnih pogodb z enim delodajalcem. Inšpektorji za delo opravljajo svoje naloge s preventivnimi ukrepi (razširjanje znanja, spodbujanje varnosti in zdravja pri delu ter svetovanje delodajalcem in zaposlenim) in revizijami na delovnem mestu (nadzor na kraju samem in posredne poizvedbe). Obstajata dve kategoriji revizij, rutinske in namerne (načrtovane), pri čemer je slednja namenjena inšpekcijskim pregledom določenih sektorjev ali podjetij.

Delovna sodišča so ločene in samostojne organizacijske enote splošnih (lokalnih, okrožnih in pritožbenih) sodišč ter so pristojna za obravnavo in odločanje o delovnih zadevah (zahtevki v zvezi z zaposlitvijo in delovnim razmerjem, zahtevki v zvezi z drugimi pravnimi razmerji, za katera se uporabljajo predpisi delovnega prava, ugotavljanje obstoja delovnega razmerja in poravnava odškodnin v primerih nesreč pri delu in poklicnih bolezni). Na delovnih sodiščih obstaja dvostopenjski postopek.

Center za socialno partnerstvo "dialog" (Centrum Partnerstwa Społecznego "Dialog") je državna institucija, odgovorna za spodbujanje socialnega dialoga (s spodbujanjem in ohranjanjem javne razprave, raziskovalne in založniške dejavnosti).

Reprezentativnost organizacij socialnih partnerjev na nacionalni ravni ureja Zakon o Svetu za socialni dialog in drugih organih socialnega dialoga iz leta 2015. Vendar pogoji, ki jih morajo izpolnjevati socialni partnerji, ostajajo enaki kot v prej zavezujoči zakonodaji. Sindikati morajo biti eden od naslednjih in morajo imeti najmanj 300.000 članov, ki zajemajo subjekte, ki poslujejo v vsaj polovici vseh oddelkov poljske klasifikacije dejavnosti (PKD, Polska Klasyfikacja Działalności), vendar ni mogoče šteti več kot 100.000 članov, zaposlenih v določeni sekciji PKD:

• sindikat na nacionalni ravni

• Združenje sindikatov na nacionalni ravni

• medsindikalna organizacija na nacionalni ravni (konfederacija)

Za organizacije delodajalcev so pogoji naslednji.

• Izvajati morajo operacije na nacionalni ravni.

• Subjekti članice morajo skupaj zaposliti vsaj 300.000 ljudi.

• Subjekti člani morajo nadaljevati poslovanje v vsaj polovici vseh oddelkov PKD, vendar za vsak oddelek ni mogoče šteti več kot 100.000 zaposlenih.

O zastopanju sindikatov

Zakon o sindikatih iz leta 1991 podeljuje pravico do ustanavljanja sindikatov zaposlenim – to je ljudem, ki delajo na podlagi pogodb o zaposlitvi.

Druge večje kategorije delavcev, ki so izključeni iz članstva v sindikatu, so sodniki, javni uslužbenci v državni upravi, poklicni vojaki in funkcionarji Urada za državno zaščito (Agencja Bezpieczeństwa Wewnętrznego). Obstajajo tudi posebne kategorije ljudi, ki so dejavni na trgu dela, ki nimajo pravice do ustanavljanja sindikatov, vendar so upravičeni do pridružitve obstoječim sindikalnim organizacijam, vključno z upokojenci, brezposelnimi, delavci na daljavo in agencijskimi delavci. Obstajajo tudi posebni predpisi o članstvu v sindikatu za policiste, mejne stražarje, zapornike in državno gasilsko službo (Państwowa Straż Pożarna) ter zaposlene v vrhovni nadzorni zbornici (Najwyższa Izba Kontroli).

Zaradi ozke opredelitve pravice do združevanja v Zakonu o sindikatih samozaposlene osebe in osebe, ki delajo na podlagi civilnopravnih pogodb, niso upravičene do včlanitve ali organiziranja sindikatov. Ker je za ustanovitev sindikata na ravni podjetja potrebnih najmanj 10 zaposlenih, so dejansko izključeni tudi tisti, ki delajo v mikropodjetjih (približno 40 % vseh zaposlenih).

Po nenadnem valu deunionizacije v 1990-ih je gostota sindikatov v letu 2004 po podatkih Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD) znašala 21,5%. Po najnovejši raziskavi Centra za raziskave javnega mnenja (CBOS) je bila gostota sindikatov v letu 2021 10,5-odstotna.

Članstvo in gostota sindikatov, 2010–2021

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Na podlagi CBOS (2013), CBOS (2014), CBOS (2015), CBOS (2017), CBOS (2019), CBOS (2021). *** Članstvo zaposlenih v sindikatih izhaja iz celotnega članstva v sindikatu in se po potrebi prilagodi za člane sindikatov zunaj aktivne, odvisne in zaposlene delovne sile (tj. upokojene delavce), samozaposleni delavci, študenti in brezposelni). Avtorjevi lastni izračuni na podlagi poročil CBOS. Avtorjevi lastni izračuni na podlagi poročil CBOS in Eurostata [lfsa_egan], podatki o zaposlenosti. AIAS ICTWSS, Amsterdamski inštitut za napredne študije dela, institucionalne značilnosti sindikatov, določanje plač, državna intervencija in socialni pakti; ni podatkov, se ne uporablja.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Skupaj tri sindikalne organizacije na Poljskem izpolnjujejo merila reprezentativnosti na nacionalni ravni (glej spodnjo tabelo) in sodelujejo v RDS. To so Neodvisna samoupravni sindikalna solidarnost (Niezależny Samorządny Związek Zawodowy Solidarność, NSZZ Solidarność), Vsepoljska zveza sindikatov (Ogólnopolskie Porozumienie Związków Zawodowych, OPZZ) in Forum sindikatov (Forum Związków Zawodowych, FZZ).

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Viri: Samoprijavljeni podatki (informacije, pridobljene od predstavnikov sindikatov) za NSZZ Solidarność in OPZZ; ocena na podlagi CBOS (2013), CBOS (2014), CBOS (2015), CBOS (2017), CBOS (2019), CBOS (2021) in Eurostat [lfsa_eegaed], podatki o številu zaposlenih za leto 2019.

Od leta 2020 v sindikalnem gibanju ni prišlo do večjih organizacijskih sprememb. Od leta 2013 je med tremi največjimi sindikalnimi konfederacijami sodelovalo brez primere. Prvič, trije sindikati so se soglasno odločili, da opustijo socialni dialog na centralni ravni. Nato so sprožili kampanjo proti vladni politiki (seje odbora so bile zaprte za javnost in tudi niso bile snemane, kar je sprožilo nasprotovanje njegovih članov, vendar vlada, ki je bila organizatorka sestankov, tega ni nameravala spremeniti) in sodelovali pri pripravi reformnih predlogov Tristranske komisije za socialne in gospodarske zadeve. Sindikati so bili glavni oblikovalci nove zakonodaje o tristranskem socialnem dialogu, sprejete leta 2015. Od treh ima NSZZ Solidarność najboljše odnose z vlado; na primer, z njim se posvetuje o temah, ki niso vključene v dnevni red RDS. Prav tako podpira vlado v njenem nenehnem sporu s Poljskim sindikatom učiteljev (Związek Nauczycielstwa Polskiego).

Maja 2018 je bil Jan Guz četrtič zapored ponovno izvoljen za predsednika OPZZ na devetem državnem kongresu. Po nepričakovani smrti maja 2019 je bil Andrzej Radzikowski izvoljen za predsednika OPZZ. Decembra 2022 ga je zamenjal Piotr Ostrowski, ki je bil podpredsednik od leta 2018. Maja 2018 je bila Dorota Gardias ponovno izvoljena za predsednico FZZ na petem državnem kongresu. Oktobra 2018 je NSZZ Solidarność organizirala svojo 29. nacionalno konvencijo in ponovno izvolila Piotra Dudo za predsednika za še en štiriletni mandat.

O zastopanju delodajalcev

Vsak delodajalec se lahko pridruži organizaciji delodajalcev. Organizacije delodajalcev se v letih pred pripravo prejšnjega poročila niso razvijale posebej hitro. Vendar so leta 2011 poljski delodajalci (Pracodawcy Rzeczypospolitej Polskiej) poročali o velikem povečanju obsega skupne zaposlenosti svojih povezanih delodajalcev, pri čemer so trdili, da ta številka znaša približno pet milijonov ljudi (delajo za približno 10 000 delodajalcev). Leta 2012 so poljski delodajalci razkrili, da je v njihovih podjetjih članicah skupaj delalo približno štiri milijone zaposlenih. Zato je težko oceniti trenutno gostoto organizacij delodajalcev. Zdi se, da so razmere v zvezi s članstvom v zadnjih letih stabilne. Nekatere organizacije na svojih spletnih straneh poročajo o rahlem zmanjšanju (npr. Business Centre Club (BCC)) ali povečanju števila članov (npr. Zveza podjetnikov in delodajalcev (Związek Przedsiębiorców i Pracodawców, ZPP). Vendar pa informacije poljskih delodajalcev ponovno kažejo na znatno povečanje.

Članstvo v organizacijah delodajalcev in gostota organizacij, 2012–2020

Opomba: * Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju, ki je član katere koli organizacije delodajalcev, ki je vključena v kolektivna pogajanja.

Glavne organizacije delodajalcev

Sedež v RDS ima šest državnih organizacij delodajalcev: BCC, Konfederacija Lewiatan, Delodajalci Poljske, Zveza poljskih podjetnikov (Federacja Pracodawców Polskich, FPP), Poljsko obrtno združenje (Związek Rzemiosła Polskiego, ZRP) in ZPP. ZPP se je RDS pridružil novembra 2018, potem ko je sodišče priznalo, da izpolnjuje reprezentativna merila. FPP se je RDS pridružil leta 2020. Informacije o vključevanju v kolektivna pogajanja se zbirajo z avtorjevimi lastnimi nadzornimi aktivnostmi.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Tristranski in dvostranski organi ter usklajevanje

Leta 2015 se je institucionalni okvir za tristranski socialni dialog bistveno spremenil. Na centralni ravni je glavni organ RDS. Člane RDS sestavljajo predstavniki vlade, ki jih imenuje predsednik vlade, ter predstavniki sindikalnih konfederacij in organizacij delodajalcev, ki so reprezentativni na nacionalni ravni.

okviru RDS deluje enajst tematskih skupin. Skupine se ukvarjajo s temami medsektorskega socialnega dialoga, kot so državna gospodarska politika, trg dela, delovno pravo, proračun za socialno zavarovanje, plače in socialni prejemki. Obstaja tudi 18 tristranskih sektorskih odborov (trójstronne zespoły branżowe), ki vladi svetujejo o vprašanjih, povezanih s problemi posameznih vej nacionalnega gospodarstva.

Na regionalni ravni regionalni sveti za socialni dialog (wojewódzkie rady dialogu społecznego) delujejo kot tristranske institucije za socialni dialog, ki prevzamejo svetovalno vlogo pri vprašanjih, ki so pomembna za socialne partnerje na lokalni ravni.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Glavni kanal zastopanja zaposlenih na delovnem mestu je prek sindikalnih organizacij na ravni podjetja (zakładowe organizacje związkowe). Za ustanovitev novega sindikata na ravni podjetja je potrebnih vsaj 10 članov, ki morajo nato obvestiti sodišče, da se novi sindikat registrira. Zaposleni, ki delajo na ločenih delovnih mestih (na primer podjetja z več podjetji), se lahko pridružijo medpodjetniški sindikalni organizaciji (międzyzakładowe organizacje związkowe), vendar so ti razmeroma redki. Sindikati na delovnem mestu bodisi neposredno pripadajo (kot v primeru NSZZ Solidarność, saj gre za splošni sindikat delavcev) ali pa so povezani s sektorskimi in/ali regionalnimi strukturami.

Sveti delavcev obstajajo od leta 2006. Za ustanovitev sveta delavcev mora vsaj 10% zaposlenih, ki delajo za delodajalca, zahtevati volitve (splošno glasovanje) v organ. Svet delavcev je izvoljen za štiriletni mandat. Med letoma 2006 in 2008 je bil prag za ustanovitev sveta delavcev 100 zaposlenih. Trenutno morajo delodajalci z najmanj 50 zaposlenimi dovoliti ustanovitev sveta delavcev. Do leta 2009 je zakon predvideval dve poti za ustanovitev sveta delavcev: na delovnih mestih, ki niso združena v sindikat, bi bil svet izvoljen s splošnim glasovanjem, medtem ko bi na delovnih mestih, ki so združena v sindikate, svetnike imenovali sindikati na ravni podjetij. Leta 2008 je ustavno sodišče razsodilo, da so ti predpisi v nasprotju z ustavo. Po spremembi leta 2009 vsi sveti delavcev zdaj prihajajo iz splošnih volitev, vendar so na sindikalnih delovnih mestih sindikati na splošno uspeli ohraniti nadzor nad organi.

Ureditev, sestava in pristojnosti organov