Ozadje za Poljsko

Poljski bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca je bil leta 2022 za 47 % višji kot leta 2012. Rast BDP je leta 2021 znašala 6,7 %, kar je odboj od krčenja zaradi COVID-19 v letu 2020. Leta 2022 se je rast BDP upočasnila na 4,9%, kar je bil v danih okoliščinah boljši od pričakovanega. Leta 2022 je stopnja brezposelnosti ostala nizka, povprečna letna stopnja brezposelnosti pa je znašala 2,9 %, kar je bilo precej pod povprečjem EU-27 (6,2 %). Kljub absorpciji približno 800 000 ukrajinskih beguncev na poljski trg dela je brezposelnost do konca leta 2022 ostala na ravni 2,9 %, brezposelnost mladih pa se je v drugi polovici leta 2022 povečala na 10,8 %.

Državljani EU/Evropskega gospodarskega prostora se lahko zaposlijo na Poljskem brez delovnega dovoljenja, tako kot poljski državljani, v skladu z načelom prostega gibanja oseb (pravila o prostem gibanju oseb ureja Direktiva 2004/38/ES o pravici državljanov Unije in njihovih družinskih članov do prostega gibanja in prebivanja na ozemlju držav članic).

Iskanje zaposlitve lahko iskalec zaposlitve opravi individualno ali prek naslednjih institucij: javna uprava za zaposlovanje, ki vodi centralno bazo podatkov o ponudbah za zaposlitev (Centralna baza Ofert Pracy) (potrebna je prijava); mrežo evropskih zavodov za zaposlovanje (EURES); prostovoljna delovna enota (Ochotnicze Hufce Pracy), ki zagotavlja storitve zaposlovanja predvsem za mlade; zasebne agencije za zaposlovanje (to je licencirana dejavnost; takšnim agencijam je treba izdati potrdilo, ki ga izdajo regionalni organi – to je maršal vojvodstva); in spletne strani (in sicer prek oglasov za delovna mesta, ki jih objavijo neposredno delodajalci).

Obseg dela na črno je v zadnjih letih ostal stabilen. Po podatkih poljskega statističnega urada (Główny Urząd Statystyczny, GUS) je 5,4 % vseh delovno aktivnih oseb (to je približno 880 000 ljudi) v letu 2017 opravljalo neregistrirano delo v primerjavi s 4,5 % (približno 700 000) v letu 2014. Na žalost od leta 2022 GUS teh podatkov ne zagotavlja več.

Več informacij najdete na naslednjih spletnih straneh:

• Evropska komisija: EURES – življenje in delo na Poljskem

• Eurofound: Evropski slovar odnosov med delodajalci in delojemalci – delo na črno

• Podatki: Boj proti delu na črno v Evropi

Delovni zakonik (Kodeks pracy) ureja pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev na Poljskem. Velik poskus reforme delovnega zakonika je leta 2018 propadel, saj se je poljski parlament odločil, da ne bo nadaljeval z dvema osnutkoma uredb (enega za individualna in drugega za kolektivna delovna razmerja).

Leta 2017 so začeli veljati predpisi, ki uvajajo minimalno urno postavko (13 PLN (3,12 EUR na dan 15. julija 2024), povečana na 18,30 PLN (4,07 EUR) v letu 2021). Približno 0,5 milijona ljudi na trgu dela, za katere je delo na podlagi samostojnih pogodb glavna oblika dejavnosti, je imelo koristi od novega zakona.

Leta 2018 je bil spremenjen zakon o sindikatih (Ustawa o związkach zawodowych), s katerim se je pravica do združevanja razširila na "osebe, ki opravljajo plačano delo", ne glede na pravno podlago njihovega delovnega razmerja. Vendar pa morajo nezaposleni ostati v razmerju s svojim delodajalcem šest mesecev, preden si "pridobijo" pravico do sindikalne upravičenosti. Velika večina sprememb je začela veljati 1. januarja 2019. Spremenjen je bil tudi zakon o Svetu za socialni dialog in drugih organih za socialni dialog (Ustawa o Radzie Dialogu Społecznego i innych instytucjach dialogu społecznego), pri čemer je največje število delegatov socialnih partnerjev v Svetu za socialni dialog (Rada Dialogu Społecznego, RDS) 25 na vsaki strani.

Leta 2020 so bili zaradi pandemije v delovni zakonik uvedeni obsežni mehanizmi za zaščito zaposlitve. Delodajalci (sprva vsi, od sredine leta 2020 pa samo tisti v sektorjih, kot sta gostinstvo in rekreacija) so lahko zaprosili za subvencije (tj. "protikrizni ščit" (Tarcza Antykryzysowa)). Znesek, ki so ga morali vrniti, je bil omejen, če so uspeli ohraniti stopnjo zaposlenosti. Med pandemijo so lahko zaposleni dostopali tudi do štipendij za zaposlitev in subvencij iz Sklada dela (Fundusz Pracy) in Zavoda za socialno zavarovanje (Zakład Ubezpieczeń Społecznych, ZUS).

Leta 2020 so bili nekateri predpisi delovnega zakonika o obveznem plačanem dopustu in odpravninah začasno sproščeni. Delo na daljavo je bilo uvedeno v delovni zakonik – sprva s prožnimi, začasnimi ukrepi, vendar je bilo v delovni zakonik, ki je začel veljati aprila 2023, dodano novo poglavje o delu na daljavo. To novo poglavje zajema področja zdravja in varnosti ter finančno udeležbo delodajalca pri stroških dela na daljavo. Prav tako spodbuja starše majhnih otrok, nosečnice in negovalce k delu na daljavo.

Odnose med delodajalci in delojemalci na Poljskem urejajo delovni zakonik, zakon o sindikatih, zakon o organizacijah delodajalcev (Ustawa o organizacjach pracodawców), zakon o reševanju kolektivnih sporov (Ustawa o rozwiązywaniu sporów zbiorowych) ter zakon o svetu za socialni dialog in drugih organih socialnega dialoga (Ustawa o Radzie Dialogu Społecznego i innych instytucjach dialogu społecznego).

Odnose med delodajalci in delojemalci na Poljskem lahko opišemo kot mešanico pluralizma, neokorporativizma in etatizma, kar se odraža v različnih oznakah, ki se uporabljajo za opis situacije, vključno z "iluzornim korporativizmom" (Ost, 2000), "pluralizmom" (Meardi, 2002) in "lažnim korporativizmom" (King, 2007). Za Bechter et al (2012) je Poljska (tako kot druge države v srednji in vzhodni Evropi) "mešan" ali "prazen" primer. Novejše analize so zagotovile dokaze o nastajajočem neoetatizmu (z naraščajočim državnim voluntarizmom) (Czarzasty in Mrozowicki, 2018). Poljski odnosi med delodajalci in delojemalci združujejo visoko stopnjo decentralizacije kolektivnih pogajanj z razmeroma šibkimi institucijami socialnega dialoga na nacionalni ravni (RDS in prej Tristranitna komisija za socialne in gospodarske zadeve (Trójstronna Komisja ds. Społeczno-Gospodarczych)) in nerazvita kolektivna pogajanja na ravni industrije. Večina kolektivnih pogajanj poteka na ravni podjetij.

Gostota članstva je šibka tako med sindikati kot med organizacijami delodajalcev. Že vrsto let obstaja pomemben politični razkol med sindikati, ki odraža njihovo komunistično in protikomunistično preteklost. "Konkurenčni pluralizem" (Gardawski, 2003) sindikatov odraža njihovo razdrobljenost in medsindikalno konkurenco.

Država ima pomembno vlogo v poljskih odnosih med delodajalci in delojemalci. Prvič, je pomemben delodajalec, saj je leta 2021 v javnem sektorju na Poljskem delalo 17,6 % zaposlenih (ta številka vključuje samo zaposlene v upravi in javnih službah ter ne zajema podjetij s prevladujočo državno lastnino). Drugič, nacionalna zakonodaja ostaja osnovna referenčna točka za določanje minimalnih plač in delovnih pogojev za večino zaposlenih v zasebnem sektorju zaradi omejenega obsega kolektivnih pogajanj na vseh ravneh. Tretjič, državni organi imajo ključno vlogo v tristranskem socialnem dialogu na nacionalni in regionalni ravni.

Junija 2015 je bila sprejeta nova zakonodaja o ponovni vzpostavitvi tristranskega sistema socialnega dialoga v državi, oktobra pa so začeli delovati novi tristranski organi. Po zmagi Andrzeja Dude na predsedniških volitvah junija 2015 je oktobra 2015 na parlamentarnih volitvah zmagala njegova nekdanja stranka Pravo in pravičnost (PiS) in si zagotovila večino sedežev v obeh domovih. Začetno fazo delovanja nove vlade so zaznamovale številne spremembe v pravnem okolju v korist zaposlenih (kot je opisano zgoraj) in razmeroma visoka pozornost vlade do tristranskih posvetovanj. Vendar pa se od leta 2017 vse pogosteje pojavljajo znaki vrnitve k selektivnemu pristopu nekdanje vlade k tripartizmu (zaznamovanemu z izogibanjem ali neupoštevanjem tristranskih posvetovanj, kadar se štejejo za oviro za izpolnjevanje ciljev vladne politike). Leta 2019 je PiS ponovno zmagal na parlamentarnih volitvah, vendar je izgubil neodvisno večino v senatu, ki je zgornji dom parlamenta (njegove zakonodajne pristojnosti pa so bistveno manjše od pristojnosti spodnjega doma, in sicer Sejma). Leta 2020 je bil Andrzej Duda ponovno izvoljen na mesto predsednika. Med pandemijo se je dejavnost RDS nadaljevala, vendar se je po mnenju nekaterih predstavnikov sindikatov kakovost socialnega dialoga na vseh ravneh postopoma slabšala. Vlada je načrtovala uvedbo možnosti, da predsednik vlade odpusti člane RDS, vendar so socialni partnerji to idejo uspešno blokirali. Oktobra 2022 je Centralni protikorupcijski urad (Centralne Biuro Antykorupcyjne) na sestanku izvršnega odbora RDS in na dan letne konference Konfederacije Lewiatan (Konfederacja Lewiatan) (Europejskie Forum Nowych Idei) v Sopotu pridržal predsednika Konfederacije Lewiatan (Konfederacja Lewiatan) (ena največjih organizacij delodajalcev v RDS). Primer tožilca je bil tako šibek, da se sodišča niso strinjala o začasni aretaciji. Do danes primer ni bil zaključen. Vendar je ta dogodek povzročil znatno poslabšanje odnosov med RDS in vlado. Člani RDS so tudi navedli, da se v postopku javnega posvetovanja počutijo potisnjene na stranski tir, in poudarili, da se vlada v zvezi z nekaterimi zamislimi posvetuje samo s svojimi prednostnimi organizacijami (tako na strani sindikatov kot na strani delodajalcev).

Člani RDS prav tako upajo, da se bo njihov položaj lahko okrepil zaradi reform nacionalnega načrta za okrevanje in odpornost (Krajowy Plan Odbudowy), vendar so bile te odložene.