Akterji in institucije v Romuniji

V Romuniji so javni organi in institucije, ki delujejo na področju odnosov med delodajalci in delojemalci, podrobno opisani v nadaljevanju.

Nacionalni tristranski svet za socialni dialog (CNTDS) je posvetovalni organ na nacionalni ravni, ki vključuje predstavnike sindikatov in organizacij delodajalcev ter predstavnike vlade, Narodne banke Romunije in Ekonomsko-socialnega sveta (CES).

CES je nacionalna institucija, ki jo sestavljajo predstavniki civilne družbe, sindikatov in organizacij delodajalcev, s katero se je treba posvetovati o vseh pravnih spremembah, ki vplivajo na gospodarske, socialne in davčne dejavnosti. Leta 2017 je bil CES ponovno vzpostavljen, potem ko je bila njegova dejavnost več let blokirana zaradi nejasnih zakonskih določb.

Ministrstvo za delo in socialno solidarnost je javni organ, pristojen za socialno zaščito, zaposlovanje in mobilnost delovne sile. Odgovoren je za pripravo in izvajanje politik in strategij v zvezi s socialno vključenostjo, socialno zaščito, zaposlovanjem in trgom dela. Ministrstvo usklajuje tri javne institucije, pristojne za delovne pogoje: inšpektorat za delo, Nacionalna agencija za zaposlovanje delovne sile (ANOFM) in Nacionalni dom za javne pokojnine. ANOFM nadzira uporabo strategij zaposlovanja in strokovnega usposabljanja ter izvajanje socialne zaščite brezposelnih.

Inšpektorat za delo nadzira in nadzira uporabo delovne zakonodaje s strani delodajalcev, na primer v zvezi z delovnimi pogoji ter zdravjem in varnostjo na delovnem mestu.

Čeprav ni ločenih delovnih sodišč, se lahko sodni postopki v zvezi z delom ali reševanje sporov dosežejo z uvedbo sodnih postopkov prek rednih sodišč.

Kar zadeva reševanje sporov med delodajalcem in delavcem, novoizdani civilni zakonik uvaja obvezno določbo, ki od strank zahteva, da se udeležijo seje, na kateri so predstavljene prednosti postopka mediacije. Po končanem informativnem sestanku se lahko stranke odločijo, da bodo nadaljevale postopek mediacije za rešitev spora ali da bodo svoje zadeve predstavile sodišču.

Delovni zakonik in zakon št. 319/2006 določata pravni okvir za zdravje in varnost na delovnem mestu. Zakon določa ustanovitev odborov za varnost in zdravje pri delu v podjetjih z več kot 50 zaposlenimi. Vendar lahko inšpektorat za delo določi obvezno ustanovitev odborov za zdravje in varnost v podjetjih z manj kot 50 zaposlenimi, če to zahteva narava dejavnosti in tveganja, povezana z delovnim mestom. Odbori, ki jih sestavljajo predstavniki delodajalcev, delavcev in strokovnjakov za zdravje pri delu, usklajujejo in nadzorujejo uporabo določb o zdravju in varnosti.

Ministrstvo za delo in socialno solidarnost je organ, ki nadzoruje zdravje in varnost na delovnem mestu. Prav tako je zadolžen za pripravo strategij in politik ter spremljanje zakonodaje ter imenovanje podjetij za zagotavljanje storitev preprečevanja in zaščite na področju zdravja in varnosti na delovnem mestu.

Ministrstvo za zdravje je ključni organ na področju javne zdravstvene pomoči. Pripravlja predpise za varovanje zdravja na delovnem mestu. Ministrstvo za zdravje spremlja tudi zdravje delavcev in je odgovorno za zagotavljanje strokovnega usposabljanja na področju zdravja pri delu.

Inšpektorat za delo nadzira uporabo zakonodaje o varnosti in zdravju pri delu z izvajanjem programov v zvezi s poklicnimi tveganji, izvajanjem preiskav in po potrebi nalaganjem sankcij.

Nacionalni inštitut za znanstvene raziskave pri Ministrstvu za delo in socialno solidarnost izvaja znanstvene raziskave, ki utemeljujejo ukrepe politike na področju varnosti in zdravja pri delu.

Sindikalna organizacija se šteje za reprezentativno na nacionalni ravni, če pridružene organizacije predstavljajo vsaj 5 % skupnega števila zaposlenih v nacionalnem gospodarstvu in imajo teritorialne strukture v najmanj 50 % + 1 okrožjih, vključno s glavnim mestom Bukarešte. Podobno se organizacija delodajalcev šteje za reprezentativno, če njeni člani predstavljajo vsaj 7 % skupnega števila zaposlenih na nacionalni ravni in ima teritorialne strukture v 50 % + 1 okrožij, vključno z Bukarešto.

O zastopanju sindikatov

Novi zakon o socialnem dialogu je spremenil najmanjše število zaposlenih, potrebnih za ustanovitev sindikata, in ga zmanjšal s 15 na 10 iz iste poslovne enote ali 20 zaposlenih, ki delajo v istem sektorju. Brezposelni in neodvisni delavci se lahko pridružijo sindikatu; Vendar pa se brezposelni člani ne upoštevajo pri določanju števila članov sindikata za določitev reprezentativnosti.

Ljudje, ki opravljajo javno funkcijo, kot so sodniki, vojaški uslužbenci, uslužbenci ministrstva za notranje zadeve in uslužbenci tajnih služb, ne morejo ustanoviti sindikata ali se mu pridružiti.

Trenutno je pet nacionalno reprezentativnih konfederacij – Nacionalni sindikalni blok (Blocul Naţional Sindical, BNS), Nacionalna konfederacija sindikatov "Cartel Alfa" (Confederaţia Naţională Sindicală "Cartel Alfa", Cartel Alfa), Nacionalna konfederacija svobodnih sindikatov Romunije – Bratovščina (Confederaţia Naţională a Sindicatelor Libere din România – Frăţia, CNSLR Fratia), Konfederacija demokratičnih sindikatov v Romuniji (Confederaţia Sindicatelor Democratice din România, CSDR) in Nacionalna konfederacija sindikatov Meridian (Confederaţia Sindicală Naţională Meridian, CSN Meridian) – objavita svoje uradne dokumente na spletišču Ministrstva za delo in socialno solidarnost. Skupaj predstavljajo 1.349.677 članov od 5.700.035 (januar 2023). Podatkovna zbirka Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj/Amsterdamskega inštituta za napredne študije dela je leta 2018 poročala, da je gostota sindikatov v letu 2018 znašala 24,1 %. Pri ocenjevanju točnosti gostote spojev je nekaj težav, saj so podatki iz različnih virov pogosto nasprotujoči.

Članstvo v sindikatu

Zdi se, da obstajajo velike razlike v gostoti sindikatov na sektorski ravni: v nekaterih sektorjih, kot so javna uprava, izobraževanje in zdravstvo, gostota sindikatov presega 50 %, medtem ko je v proizvodnji, oblačilih in trgovini veliko nižja. Eden glavnih razlogov je veliko število podjetij z manj kot 15 zaposlenimi, ki jih v skladu s prejšnjim zakonom o socialnem dialogu (Zakon št. 62/2011) ni bilo mogoče združiti v sindikate; Po nekaterih ocenah 45% zaposlenih v trgovskem sektorju in 32,6% zaposlenih v gradbeništvu dela v obratih z manj kot 15 zaposlenimi.

Članstvo in gostota sindikatov, 2010–2019

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Skupno število članov sindikata (vključno s samozaposlenimi in neaktivnimi člani sindikata – tj. študenti, upokojenci ali brezposelnimi) na nacionalni ravni. ni na voljo.

Zdi se, da je doseganje reprezentativnosti težje na ravni sektorjev in podjetij. Podatki s konca leta 2015 kažejo, da reprezentativne zveze sindikatov obstajajo v 21 od 29 gospodarskih sektorjev. Veliki sektorji, kot sta tekstilni in trgovinski sektor, ki skupaj zaposlujejo približno milijon zaposlenih, nimajo reprezentativnih zvez. Raziskave kažejo, da je dejanski prag reprezentativnosti za nekatere sektorje veliko višji od zakonitega: zakonski prag je 13,3 % za trgovinski sektor, 10,4 % za gradbeništvo in 8,7 % za informacijsko in komunikacijsko tehnologijo.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Leta 2023 je bilo v Romuniji pet nacionalnih reprezentativnih sindikalnih konfederacij: CNSLR Fratia, Cartel Alfa, BNS, CSN Meridian in CSDR. Število reprezentativnih sindikalnih konfederacij je od leta 2018 ostalo nespremenjeno. V nadaljevanju so predstavljene reprezentativne sindikalne konfederacije in najpomembnejše zveze (ki so najštevilčnejše in so reprezentativne na sektorski ravni).

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Opomba: * Ocenjene številke temeljijo na spisih predstavnikov, ki so na voljo na spletišču ministrstva za delo in socialno solidarnost.

O zastopanju delodajalcev

Delodajalci lahko ustanovijo organizacijo delodajalcev ali se ji pridružijo. Organizacija delodajalcev je lahko povezana le s hierarhično nadrejeno organizacijo delodajalcev.

Zakon o socialnem dialogu določa, da morajo organizacije delodajalcev, ki si prizadevajo za nacionalno reprezentativnost, prek svojih povezanih podjetij predstavljati vsaj 7 % celotne delovne sile v gospodarstvu (brez zaposlenih v javnem sektorju). Zveze delodajalcev morajo prek svojih članov predstavljati vsaj 10 % celotne delovne sile v zadevnem sektorju.

Učinek teh pravnih določb je bil zmanjšanje števila nacionalno reprezentativnih konfederacij, in sicer z 12 v letu 2011 na 3 v letu 2023.

V naslednjem razdelku so navedene konfederacije organizacij delodajalcev, ki so reprezentativne na nacionalni ravni, in najpomembnejše zveze organizacij delodajalcev (z največ člani in predstavniki na sektorski ravni) v letu 2023.

Članstvo v organizacijah delodajalcev in gostota organizacij, 2012–2019 (%)

Opombe: * Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju, ki je član katere koli organizacije delodajalcev, ki je vključena v kolektivna pogajanja. ni na voljo.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Ministrstvo za delo in socialno solidarnost dokumentira najbolj reprezentativne zveze in konfederacije delodajalcev.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Opomba: * Ocenjene številke temeljijo na spisih predstavnikov, ki so na voljo na spletišču ministrstva za delo in socialno solidarnost.

Tristranski socialni dialog je organiziran na nacionalni, teritorialni in sektorski ravni. V poskusu reforme socialnega dialoga na vseh ravneh je bila leta 2011 spremenjena sestava CES – tristranskega organa za socialni dialog na nacionalni ravni. Po zakonodajni spremembi leta 2011 (izvajanje zakona št. 62/2011) so predstavniki vlade zapustili CES in jih nadomestili predstavniki civilne družbe, ki so po mnenju nekaterih deležnikov svet preoblikovali iz tristranskega organa v dvostransko strukturo socialnega dialoga. CES je posvetovalni forum in se je treba z njim posvetovati o vseh osnutkih zakonov na področjih njegove pristojnosti (gospodarstvo, davki, delo, socialna zaščita, zdravje, izobraževanje, raziskave, kultura in plače).

Zakon o socialnem dialogu iz leta 2011 (zakon št. 62/2011) je določal ustanovitev novega organa za socialni dialog: CNTDS, tristranskega posvetovalnega organa, ki so ga oblikovali predstavniki organizacij delodajalcev, sindikatov, vlade, narodne banke in predsednika CES. CNTDS je posvetovalni forum za določanje minimalne plače na nacionalni ravni; za analizo vladnih strategij in programov; in za reševanje gospodarskih in socialnih sporov s tristranskim dialogom. Sindikati so večkrat obtožili vlado, da ne sklicuje redno CNTDS ali se ne pripravlja ustrezno na sestanke organa in tako ovira socialni dialog. Zato novi zakon o socialnem dialogu določa postopek za redno sklicevanje CNTDS.

Na lokalni ravni se na ravni prefekture ustanovijo komisije za socialni dialog. Udeležence sestavljajo predstavniki lokalnih oblasti, predstavniki vsake nacionalno reprezentativne konfederacije in drugi ustrezni deležniki, če se dogovorijo o njihovi prisotnosti.

Na nacionalni ravni se tristranski odbori za socialni dialog oblikujejo v okviru 18 javnih organov in institucij, kot so ministrstvo za delo in socialno solidarnost, ministrstvo za finance in ministrstvo za zdravje.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Zaposlene na delovnem mestu zastopajo sindikati na ravni podjetja. V Romuniji ni svetov delavcev ali drugih organov na ravni podjetij, ki bi zagotavljali zastopanost zaposlenih. Sindikat lahko ustanovi vsaj 10 zaposlenih, ki delajo v istem podjetju, ali 20 zaposlenih, ki delajo v istem sektorju. V podjetjih z več kot 10 zaposlenimi, vendar brez sindikata, delavce zastopajo predstavniki delavcev.

Zakonodaja, ki določa ustanovitev evropskih svetov delavcev, je bila uvedena leta 2005, vendar se uporablja samo za "podjetja na ravni Skupnosti" (podjetja z najmanj 1 000 zaposlenimi v državah članicah in najmanj 150 zaposlenimi v vsaki od najmanj 2 držav članic).

Ureditev, sestava in pristojnosti predstavniških organov