Profil države poklicnega življenja za Romunijo
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja v Romuniji. Njegov namen je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Pravico do stavke urejata delovni zakonik in novi zakon o socialnem dialogu. Kolektivni delovni spori lahko potekajo na ravni podjetij, sektorskih ali nacionalnih ravni ali med skupinami podjetij. Praviloma delovnih sporov ni mogoče začeti, dokler je kolektivna pogodba veljavna na ustrezni ravni. Izjema je, če delodajalec kolektivno ne prizna individualnih pravic, določenih v veljavnih kolektivnih pogodbah, in če je bil spor sprožen na sodišču in ni bil rešen v 45 dneh. Na ravni podjetja lahko zaposleni v podjetju, za katero je reprezentativna zveza sindikatov, v katero je včlanjen sindikat podjetja, podpisnik sektorske kolektivne pogodbe, sprožijo delovni spor, če delodajalec zavrne spoštovanje veljavne sektorske kolektivne pogodbe v skladu z zakonom.
Zakon predvideva tudi novo obliko industrijskih akcij – stavke proti vladni socialni in gospodarski politiki. Te lahko sprožijo reprezentativne sindikalne zveze in konfederacije.
V letih 2020 in 2021 se je število delovnih sporov v primerjavi s prejšnjimi leti zmanjšalo. To je bilo zato, ker je bila zaradi pandemije covida-19 veljavnost kolektivnih pogodb podaljšana za čas trajanja izrednega stanja in za 90 dni po njegovem prenehanju. Do decembra 2022 delovnih sporov ni bilo mogoče začeti v obdobju veljavnosti kolektivne pogodbe. O delovnih sporih poroča Ministrstvo za delo in socialno solidarnost. Leta 2010 je Nacionalni inštitut za statistiko prenehal poročati o stavkah.
Developments in industrial action, 2012–2021
| 2012 | 2013 | 2014 | 2015 | 2016 | 2017 | 2018 | 2019 | 2020 | 2021 | Source | |
| Number of labour disputes | 23 labour disputes, involving 10,540 employees (71.73% participation rate): 8 resolved, 12 unresolved and 3 partially conciliated. | 22 labour disputes, involving 7,678 employees (91.57% participation rate): 11 resolved, 9 unresolved and 2 partially conciliated. | 19 labour disputes, involving 7,818 employees (59% participation rate): 5 resolved, 9 unresolved and 5 partially conciliated. | 35 labour disputes, involving 30,236 employees (52.97% participation rate): 9 resolved, 20 unresolved and 6 partially conciliated. | 30 labour disputes, involving 23,397 employees (63% participation rate): 13 resolved, 13 unresolved and 4 partially conciliated. | 21 labour disputes, involving 17,887 employees. | 26 labour disputes, involving 14,253 employees. | 26 labour disputes, involving 22,461 employees. | 6 labour disputes, involving 2,219 employees. | 2 labour disputes, involving 112 employees. | Ministry of Labour and Social Solidarity |
Note: No breakdown of resolved, partially conciliated and unresolved disputes available for 2017, 2018, 2019, 2020 or 2021. n.a., not available.
Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov
Novi zakon o socialnem dialogu določa mehanizme za reševanje delovnih sporov: spravo, mediacijo in arbitražo. Spravni postopek, ki ga organizira minister za delo in socialno zaščito ali teritorialni inšpektorati za delo, je z zakonom obvezen.
Če strani, vpletene v spor, med spravnim postopkom dosežejo soglasje, se delovni spor zaključi. V nasprotnem primeru imajo stranke v sporu pravico do postopka mediacije in arbitraže.
Individualni mehanizmi za reševanje sporov
Posamezne delovne spore rešujejo sodišča. Stranke v sporu imajo možnost postopka mediacije. Sodišča, pristojna za odločanje o posameznih sporih, so določena z zakonom. V Romuniji ni delovnih sodišč, ampak samo oddelki (oddelki), pristojni za delovne spore. Zahteva za začetek delovnega spora se pošlje pristojnemu sodišču v volilnem okrožju osebe, ki je vložila pritožbo. Glavni zajeti vidiki so enostranska prekinitev posamezne pogodbe o delu, finančni vidiki in enostranske spremembe določb pogodbe o delu. Po zakonu je najdaljši čas za reševanje posameznih delovnih sporov 10 dni, v praksi pa traja dlje.
