Akterji in institucije na Slovaškem

Ministrstvo za delo, socialne zadeve in družino (MPSVR SR) je glavni javni organ na področju pravne ureditve odnosov med delodajalci in delojemalci. MPSVR SR z delovnim zakonikom ureja osnovna individualna in kolektivna delovna razmerja, zaposlitvene in delovne pogoje ter plače ter omogoča dvostranski socialni dialog. Z zakonom št. 2/1991 o kolektivnih pogajanjih, kakor je bil spremenjen, ureja kolektivna pogajanja ter spravne ali mediacijske in arbitražne postopke za reševanje kolektivnih delovnih sporov za lažje uveljavljanje pravic delavcev. MPSVR SR ureja tudi zakonodajo, ki opredeljuje pravila in standarde za varnost in zdravje pri delu. Organ za javno zdravje Slovaške republike (Oficiálna stránka verejnej správy, SR), ki deluje pod okriljem ministrstva za zdravstveno varstvo, ima prav tako vlogo pri varovanju zdravja in varnosti pri delu. Poleg tega MPSVR SR ureja zagotavljanje storitev zaposlovanja za iskalce zaposlitve prek Centralnega urada za delo, socialne zadeve in družino.

Nacionalni inšpektorat za delo (Národný inšpektorát práce, NIP) je državni organ, pristojen za izvrševanje delovne zakonodaje. Njegovo dejavnost ureja Zakon št. 125/2006. Inšpektorati za delo izvajajo preglede v podjetjih in če se ugotovi, da delodajalec krši zakonodajo, lahko inšpektorat za delo od njih zahteva, da izvedejo popravne ukrepe in naložijo kazni.

Pravila o reprezentativnosti socialnih partnerjev so določena le v zvezi s tristranskim organom na nacionalni ravni, HSR. V skladu z zakonom št. 103/2007 o tristranskih posvetovanjih na nacionalni ravni (tristranski zakon) lahko v HSR sodelujejo le sindikati in organizacije delodajalcev na najvišji ravni, ki zastopajo najmanj 100.000 zaposlenih, in delodajalci v vsaj petih (od osmih) regij (višjih teritorialnih enot). Sindikati morajo biti dejavni v več sektorjih. Če od marca 2021 v HSR sodelujejo manj kot trije sindikati ali delodajalci, lahko sodelujejo tudi organizacije, ki predstavljajo manj kot 100.000 zaposlenih (Zakon št. 76/2021). Za sindikate ni merila reprezentativnosti v zvezi s kolektivnimi pogajanji in sklepanjem kolektivnih pogodb (merilo reprezentativnosti je bilo začasno uvedeno od 1. septembra 2011 do 31. decembra 2012 s spremembami delovnega zakonika).

O zastopanju sindikatov

Sindikati imajo na Slovaškem dolgo tradicijo. Članstvo je prostovoljno in – z izjemo poklicnih vojakov – nobena določena skupina zaposlenih ni izključena iz članstva v sindikati. Delovanje sindikalnih organizacij ureja Zakon št. 83/1990 Zb. o združevanju državljanov. Sindikati so običajno organizirani po sektorjih – mačka zaradi organizacije sindikatov, ki so delovali v socialistični politični ureditvi pred letom 1989. Prisotni so tako v zasebnem kot v javnem sektorju.

Gostota sindikatov se nenehno zmanjšuje. Na primer, medtem ko je bila gostota v letu 2011 približno 14,5%, se je leta 2018 zmanjšala na približno 11,3%. Od leta 2014 do leta 2019 je nihal okoli 12–13%. Sindikati so organizirani na ravni sektorjev in lokalnih podjetij. Njihovi člani so običajno aktivni delavci v delovni sili, nekateri sindikati pa ohranijo tudi članstvo svojih upokojenih članov.

Članstvo in gostota sindikatov, 2011–2019

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Približni podatki. *** Skupna vsota članov sindikatov (vključno s samozaposlenimi in neaktivnimi člani sindikata, tj. študenti, upokojenci in brezposelnimi) na nacionalni ravni.  ni podatkov: se ne uporablja.

Viri: 1 OECD in AIAS (2021); 2 Lastna ocena avtorjev; 3 Podatki za obdobje 2013–2018 temeljijo na podatkih KOZ SR, NKOS in VSOZ ter ocenah KUK; podatki za leto 2019 temeljijo na podatkih KOZ SR, SOS, NKOS ter ocenah o KUK in drugih neodvisnih sindikatih.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

V državi obstaja ena prevladujoča sindikalna konfederacija: Konfederacija sindikatov Slovaške republike (Konfederacia odborovych zvazov Slovenskejrepubliky, KOZ SR). Leta 2022 je imel KOZ SR 25 sektorskih sindikalnih združenj s približno 211.200 člani. Oktobra 2018 je bila ustanovljena nova sindikalna konfederacija, Skupni sindikati Slovaške (Skupne odbory Slovenska, SOS). Naslednja največja sindikalna konfederacija je Neodvisni krščanski sindikati Slovaške (Nezavisle krestanske odbory Slovenska, NKOS), ki ima bistveno nižje članstvo – po razpoložljivih informacijah in ocenah ima lahko skupaj okoli 3.000 članov.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Do leta 2006 v KOZ SR ni bilo bistvenih organizacijskih sprememb. Združitve sektorskih sindikatov, povezanih z KOZ SR, so potekale predvsem v obdobju 2007–2009. V tem obdobju se je več sindikatov združilo z Združenjem kovinskih sindikatov (OZ Kovo), in sicer Slovaški sindikat javnih služb leta 2007, Neodvisni sindikat javnega cestnega prometa leta 2008 in Sindikat metalurgije leta 2009. Poleg tega sta se leta 2008 Sindikat tekstilnih, oblačilnih in vodilnih ter Sindikat prometa združila z Združenjem gradbenih sindikatov (OZ Stavba) in 1. januarja 2009 ustanovila Združenje integriranih sindikatov (IOZ). Leta 2009 se je sindikat za kemikalije združil s slovaškim sindikalnim združenjem energetskih delavcev in ustanovil skupni sindikat delavcev v oblasti energetike in kemičnih delavcev (ECHOZ).

Od leta 2012 so nekateri sindikalisti zapustili sindikalna združenja, povezana z KOZ SR, in ustanovili nove sindikalne organizacije: Sindikati novega izobraževanja, Sindikalno združenje medicinskih sester in babic, Novo sindikalno združenje policije, Sodobni sindikati Volkswagen in Sodobni sindikati AIOS. Leta 2018 so ti sindikati ustanovili SOS. SOS je od leta 2021 član nacionalnega tristranskega organa HSR na podlagi zakona št. 76/2021 Coll. o spremembah in dopolnitvah Tristranskega zakona. Splošno združenje svobodnih sindikatov (Všeobecný slobodný odborový zväz, VSOZ), organizacija, ki je imela do leta 2018 približno 500 članov, je bila razpuščena leta 2019.

O zastopanju delodajalcev

Pred letom 1990 je bil edini delodajalec država. Organizacije delodajalcev so bile ustanovljene v začetku 1990-ih praktično iz nič. Gostota organizacij delodajalcev se je postopoma povečevala in je od leta 2012 razmeroma stabilna. Po razpoložljivih informacijah se je njihova gostota med letoma 2012 in 2016 gibala okoli 35 % v smislu zajetih aktivnih zaposlenih. V letih 2019 in 2022 se je povečal na približno 45%.

Organizacije delodajalcev, ki so ustanovljene v skladu z Zakonom št. 83/1990 Zb. o združevanju državljanov, kakor je bil spremenjen, so upravičene do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih (podobno kot sindikati). Članstvo v organizacijah delodajalcev je prostovoljno. Delodajalci so organizirani po sektorjih (podobno kot sindikati). Leta 2019 so bile organizacije delodajalcev povezane s štirimi najvišjimi organizacijami delodajalcev na nacionalni ravni. Predstavniki sektorskih organizacij delodajalcev lahko sodelujejo v kolektivnih pogajanjih z več delodajalci. Da bi se izognili zajetju v kolektivnih pogodbah z več delodajalci, nekateri delodajalci niso sodelovali v sektorskih kolektivnih pogajanjih ali so blokirali podaljšanje kolektivnih pogodb, kolikor je bilo mogoče. Organizacije delodajalcev, ki izpolnjujejo merila, sodelujejo v tristranskem socialnem dialogu na nacionalni ravni.

Članstvo v organizacijah delodajalcev in gostota organizacij, 2012–2022

Opombe: *Približne številke, vključujejo AZZZ SR, RUZ in ZMOS. **Približna številka, vključuje AZZZ SR, RUZ, ZMOS in APZ. ***Približne številke, vključujejo AZZZ SR, RUZ, ZMOS, APZ in SZZ. ****Približne številke, podatki za AZZZ SR, RUZ, APZD in ZMOS. †Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju, ki je član katere koli organizacije delodajalcev, ki je vključena v kolektivna pogajanja. podatkov: se ne uporablja.

Viri: 1OECD in AIAS (2021); 2Na podlagi informacij delodajalcev in izračunov avtorjev; 3Evropska raziskava podjetij 2019.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Od leta 1991 so vse organizacije delodajalcev vključene v Zvezo združenj delodajalcev Slovaške republike (Asociacia zamestnavatelských zvazov a združeni Slovenskejrepubliky, AZZZ SR). Leta 2004 je bila ustanovljena Nacionalna zveza delodajalcev (RUZ) kot druga najvišja organizacija delodajalcev. AZZZ SR in RUZ imata sektorske organizacije delodajalcev kot podružnice, njuni člani pa zaposlujejo okoli 660.000 ljudi. Poleg AZZZ SR in RUZ delodajalce zastopa tudi Združenje mest in skupnosti Slovaške (Zdruzenie miest a obci Slovenska, ZMOS). Njegove podružnice so delodajalci, ki jih ustanovijo mesta in občine za opravljanje javnih storitev.

Leta 2016 so organizacije delodajalcev iz panoge zapustile AZZZ SR in RUZ ter ustanovile novo vrhunsko organizacijo delodajalcev: Združenje industrijskih sindikatov (APZ), ki je od leta 2021 Združenje industrijskih sindikatov in prometa (Asociacia priemyselnych zvazov a dopravy, APZD). AZZZ SR, RUZ, APZD in ZMOS sodelujejo v tristranskih posvetovanjih na nacionalni ravni v HSR. Leta 2022 so zastopali okoli 982.000 zaposlenih. ZMOS sodeluje tudi v kolektivnih pogajanjih z več delodajalci za sklenitev kolektivnih pogodb za javne uslužbence (zaposlene, ki opravljajo dejavnosti v javnem interesu). Organizacije, povezane z ZMOS, zaposlujejo okoli 142.000 ljudi. Licencirana trgovinska združenja, cehi in drugi obrtni delavci ter mala in srednje velika podjetja so organizirana v Slovaški obrtniški zvez (Slovenský živnostenský zväz, SZZ) s približno 20.000 člani. Je član APZD.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Od leta 1993 do leta 2004 je nacionalni tristranski socialni dialog potekal v okviru Ekonomsko-socialnega usklajevalnega sveta. Leta 2004 se je ta organ preimenoval v Svet za ekonomsko in socialno partnerstvo (RHSP), od leta 2007 pa deluje kot HSR. HSR je posvetovalni organ za socialni dialog med vlado in socialnimi partnerji. KOZ SR (na strani delavca) in RUZ, AZZZ SR in ZMOS (na strani delodajalca) zastopajo socialne partnerje v HSR. Tristranski socialni dialog se običajno ukvarja z izvajanjem javnih politik in sprejemanjem zakonodaje, ki se nanaša na razvoj poslovnega okolja, življenjski standard državljanov in zaposlitvene pogoje kot najpomembnejša vprašanja.

Sklenitev socialnih paktov na nacionalni ravni, imenovanih Generalna dohoda, je še en pomemben rezultat tristranskega socialnega dialoga. Od leta 1993 do leta 2000 je bilo na Slovaškem sklenjenih sedem splošnih sporazumov, vendar od takrat ni bil sklenjen noben takšen sporazum. V času gospodarske krize se je o sprejetju protikriznih ukrepov najprej razpravljalo v tristranskem socialnem dialogu v visokošolski službi. V nekaterih sektorjih poteka tudi sektorski tristranski socialni dialog. Na primer, prometni, poštni in telekomunikacijski sektor ter zdravstveni sektor so primeri sektorske tripartizma. Leta 2013Priemyselna bipartita), med drugim, da bi se bolje pripravili na tristranska posvetovanja v okviru HSR. APZ je postal član tristranske HSR leta 2018 (zdaj APZD), SOS pa je postal član leta 2021. Z izjemo leta 2020 se HSR redno sestaja v skladu s časovnim razporedom, dogovorjenim s socialnimi partnerji, približno 10-krat letno.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Zastopanje delavcev ureja delovni zakonik. Do leta 2001 so zaposlene zastopali le sindikati. Od leta 2002 lahko zaposlene zastopajo sindikati ali sveti delavcev ali skrbniki zaposlenih. Od leta 2003 se izvaja dvojni kanal zastopanja, pri čemer lahko sveti delavcev ali skrbniki zaposlenih sobivajo s sindikati v ustanovah.

Predstavniki delavcev imajo pravico do obveščenosti, posvetovanja, soodločanja in nadzora dejavnosti. Kljub temu so do kolektivnih pogajanj upravičeni le sindikati. V podjetjih brez kolektivne pogodbe lahko sveti delavcev z vodstvom sklepajo sporazume o zaposlovanju in delovnih pogojih (vendar ti sporazumi nimajo enakega statusa kot kolektivne pogodbe). Sindikalne organizacije, člane svetov delavcev in skrbnike delavcev izvolijo zaposleni v podjetjih. V večini primerov so glavni predstavniški organi zaposlenih na delovnem mestu sindikati. Podrobnosti o delovanju sindikatov in njihovem sodelovanju z vodstvom so praviloma dogovorjene v kolektivnih pogodbah.

Ureditev, sestava in pristojnosti organov