Profil države poklicnega življenja za Slovaško
Ta profil opisuje ključne značilnosti poklicnega življenja na Slovaškem. Njen cilj je zagotoviti ustrezne osnovne informacije o strukturah, institucijah, akterjih in ustreznih predpisih v zvezi z delovnim življenjem.
To vključuje kazalnike, podatke in regulativne sisteme o naslednjih vidikih: akterji in institucije, kolektivna in individualna delovna razmerja, zdravje in dobro počutje, plača, delovni čas, spretnosti in usposabljanje ter enakost in nediskriminacija pri delu. Profili se sistematično posodabljajo vsaki dve leti.
Med letoma 2012 in 2022 se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca na Slovaškem znatno povečal, in sicer za 23,5 %. To je bila višja stopnja rasti od povprečne rasti v EU-27 v istem obdobju, ki je znašala 15,3 %. Stopnja brezposelnosti se je močno znižala v vseh kategorijah, pri čemer se je najbolj zmanjšala stopnja brezposelnosti mladih, ki se je v tem obdobju znižala za 15,4 odstotne točke in je leta 2022 dosegla 19,9 %. Skupna stopnja brezposelnosti je leta 2022 znašala 6,1 %, kar je blizu povprečja EU v istem letu, ki je znašalo 6,2 %. Z izjemo stopnje zaposlenosti mladih se je stopnja zaposlenosti povečala, pri čemer je bila stopnja rasti še posebej visoka pri ženskah, in sicer za 6,1 odstotne točke, ki se je med letoma 2012 in 2022 povečala za 6,1 odstotne točke.
Od 1. aprila 2002 delovni zakonik (Zakon št. 311/2001) ureja pogoje zaposlovanja in odnose med delodajalci in delojemalci v zasebnem in javnem sektorju. Zakon št. 552/2003 in Zakon št. 553/2003 urejata pogoje zaposlovanja v javni upravi. Od 1. junija 2017 so pogoji zaposlitve v javni upravi urejeni z zakonom št. 55/2017. Zaposlene so tradicionalno zastopali sindikati in, ko sindikati niso bili prisotni, sveti delavcev. Vendar pa od 1. julija 2003 delovni zakonik dovoljuje delovne svete v sindikalnih podjetjih. Kljub temu so samo sindikati upravičeni do sodelovanja v kolektivnih pogajanjih.
Poleg delovnega zakonika so delovni pogoji, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu, urejeni z zakonom št. 124/2006. Kolektivna pogajanja, vključno z razširitvijo sporazumov in reševanjem delovnih sporov, ureja Zakon št. 2/1991 o kolektivnih pogajanjih.
Sedanji sistem odnosov med delodajalci in delojemalci se je oblikoval v zgodnjih 1990-ih, ko so bile ustanovljene organizacije socialnih partnerjev. Socialni dialog poteka na tristranski in dvostranski ravni. Vlada se posvetuje s socialnimi partnerji v okviru tristranskega socialnega dialoga. Dvostranski socialni dialog je sestavljen iz dvotirnih kolektivnih pogajanj, ki se izvajajo na ravni sektorjev in podjetij.
Odnosi med delodajalci in delojemalci na Slovaškem so večinoma usmerjeni v soglasje in razmeroma mirni. Večina kolektivnih sporov se rešuje s poravnavo ali mediacijo, le malo pa zahteva arbitražni postopek. Stavke so redke, registrirani kolektivni spori pa le izjemoma privedejo do stavke.
Kolektivna pogajanja imajo pomembno vlogo pri oblikovanju pogojev zaposlovanja in plač. Kolektivne pogodbe na nacionalni ravni na Slovaškem ne obstajajo. Kolektivna pogajanja so prostovoljna, sklenjeni sporazumi pa so pravno zavezujoči. Kolektivne pogodbe z enim delodajalcem in več delodajalcev se sklepajo v zasebnem in javnem sektorju. Kolektivne pogodbe z več delodajalci se sklepajo v večini relevantnih sektorjev gospodarstva. Dovoljena so podaljšanja kolektivnih pogodb. V javnem sektorju se za javne in javne službe sklenejo ločene večsektorske kolektivne pogodbe.
Gostota sindikatov se je zmanjšala od finančne krize v letih 2008–2009, ki je privedla do izgube več tisoč delovnih mest. Kljub temu sistem odnosov med delodajalci in delojemalci ni bil bistveno prizadet. V času krize so se sindikati osredotočili predvsem na ohranjanje delovnih mest v podjetjih, ki jim je grozila recesija, in niso organizirali večjih socialnih ukrepov. Vse spremembe v sistemu odnosov med delodajalci in delojemalci po pandemiji COVID-19 so bile manjše. Pandemija leta 2020 ni imela pomembnega vpliva na sistem odnosov med delodajalci in delojemalci, vendar se je vlada o spremembah zakonodaje redko posvetovala s socialnimi partnerji, ki sodelujejo v tristranskem Ekonomsko-socialnem svetu.
