Akterji in institucije v Sloveniji

Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti se ukvarja predvsem s socialnim dialogom in delovnimi pogoji, vključno z varnostjo in zdravjem pri delu. Njeni cilji so z zakonodajo zagotoviti potreben zakonodajni okvir ter storitve obveščanja, svetovanja in reševanja sporov ter minimalno raven zaščite delavcev. Področja dejavnosti, ki jih zajema oddelek ministrstva za varnost in zdravje pri delu, vključujejo pripravo zakonov in drugih predpisov o varnosti in zdravju pri delu; Pri pripravi posameznih predpisov sodeluje tudi z drugimi resornimi ministrstvi. Država sodeluje tudi v nacionalnih tristranskih posvetovanjih ali pogajanjih o gospodarskih in socialnih vprašanjih ter je partner v sektorskih tristranskih organih. Država je bila kot delodajalec močno vključena v industrijske odnose v javnem sektorju. To vključuje javno upravo (državna uprava na centralni, regionalni in lokalni ravni), javne socialne storitve (kot so zdravje in varnost pri delu, izobraževanje in otroško varstvo) ter industrijska in komercialna podjetja (kot so poštne storitve in železnice).

Inšpektorat Republike Slovenije za delo nadzoruje izvajanje zakonov, drugih predpisov, kolektivnih pogodb in splošnih aktov, ki urejajo delovna razmerja, plače in druge dobičke iz zaposlitve, zaposlovanje delavcev doma in v tujini, udeležbo delavcev pri upravljanju, stavke in varnost delavcev pri delu, če predpisi ne določajo drugače. Delavec lahko zaprosi za sodno varstvo pri pristojnem delovnem sodišču. Delavec in delodajalec se lahko dogovorita tudi o reševanju spora z mediacijo. Reprezentativni sindikati in organizacije delodajalcev predlagajo strokovnjake za mediacijo v posameznih zadevah in razsodnike za reševanje delovnih sporov. Podatke o izvedencih in razsodnikih hrani Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Sektor za varnost in zdravje pri delu Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti spremlja in ocenjuje stanje na področju varnosti in zdravja pri delu.

Reprezentativnost sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov. 6. člen tega zakona določa merila reprezentativnosti, po katerih mora biti reprezentativni sindikat demokratičen, omogočati prostovoljno članstvo, delovati zadnjih šest mesecev, biti neodvisen od državnih organov in delodajalcev, se večinoma financirati iz članarine in drugih internih virov ter imeti določeno število članov (najmanj 10 % zaposlenih v posamezni veji), dejavnost ali poklic).

Reprezentativnost organizacij delodajalcev ni urejena s posebnim zakonom. 12. člen zakona določa, da lahko v primeru sklenitve kolektivne pogodbe med enim ali več reprezentativnimi sindikati in eno ali več reprezentativnimi organizacijami delodajalcev ena od strank zaprosi ministra za delo, da razširi kolektivno pogodbo na vse delodajalce v dejavnosti, na katero se pogodba nanaša. Organizacija delodajalcev mora v tem primeru zaposliti več kot polovico vseh delavcev v podjetjih, ki jih zajema podaljšanje.

O zastopanju sindikatov

Zastopanost sindikatov zagotavlja Ustava Republike Slovenije. Člen 76 Ustave določa, da sta organizacija in delo sindikatov ter članstvo v sindikatih svobodni. Zato ni zakonskih omejitev glede pravice do vključevanja v sindikate.

Po podatkih OECD in AIAS (2021) se je članstvo v sindikatih pred finančno krizo zmanjševalo (s 43,7 % delovne sile v letu 2003 na 26,2 % v letu 2013), med krizo pa se je še naprej zmanjševalo.

Članstvo in gostota sindikatov, 2011–2019

Opombe: * Delež zaposlenih, ki so člani sindikata. ** Skupno število članov sindikata (vključno s samozaposlenimi in neaktivnimi člani sindikata – to je študenti, upokojenci in brezposelnimi) na nacionalni ravni. ni na voljo.

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Najpomembnejše sindikalne konfederacije in zveze v Sloveniji so:

• ZSSS, največja sindikalna organizacija

• Konfederacija Sindikatov Javnega Sektorja Slovenije (KSJS)

• Konfederacija Sindikatov Slovenije Pergam (Pergam)

• Konfederacija Sindikatov 90 Slovenije (KS90)

• Konfederacija novih sindikatov Slovenije (KNSS)

• Zveza delavskih sindikatov Slovenije – Solidarnost, Solidarnost

• Slovenska zveza sindikatov Alternativa, Alternativa

• Zveza reprezentativnih sindikatov Slovenije (ZRSS)

• (Konfederacija slovenskih sindikatov, KSS)

Glavne sindikalne konfederacije in zveze

Viri: Eurofound, 2014a; ZSSS, interni podatki

O zastopanju delodajalcev

Članstvo v organizacijah delodajalcev se je najbolj zmanjšalo, koGospodarski zbornici SlovenijeGZS). Dve leti pozneje je znašal 55% delodajalcev (Glassner, 2013).

Združenje delodajalcev Slovenije(ZDS) je bilo prvo prostovoljno gospodarsko združenje v Sloveniji, ki zastopa in ščiti interese delodajalcev. Polovico vseh zaposlenih v zasebnem sektorju zaposluje več kot 1.000 članov, kar predstavlja več kot polovico celotnega kapitala v Sloveniji.

Članstvo v organizacijah delodajalcev in gostota organizacij, 2012–2019 (%)

Opombe: * Odstotek zaposlenih, ki delajo v podjetju, ki je član katere koli organizacije delodajalcev, ki je vključena v kolektivna pogajanja. ni na voljo.

Glavne organizacije delodajalcev

Najpomembnejše medsektorske organizacije delodajalcev v Sloveniji so:

• GZS

• ZDS

• Trgovinska zbornica Slovenije (TZS)

• Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije (OZS)

• Združenje delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije (ZDOPS)

V Sloveniji delujejo štiri medpanožne organizacije delodajalcev, ki vse dosegajo prag za reprezentativnost. Vsi štirje so vključeni v medsektorska kolektivna pogajanja ter v dvostranske in tristranske strukture socialnega dialoga.

TZS pokriva samo trgovinski sektor in ni vključen v medsektorska kolektivna pogajanja, ampak je del strukture tristranskega socialnega dialoga.

Glavne organizacije delodajalcev in konfederacije

Viri: Eurofound, 2014a; ZDS (register članov); TZS (register članov); OZS (brez datuma); GZS (register članov)

ESS je bil ustanovljen s tristranskim sporazumom o plačni politiki v zasebnem sektorju junija 1994. S tem sporazumom so vlada, organizacije delodajalcev in sindikati ustanovili osrednji organ za tristransko sodelovanje v Sloveniji. Ekonomsko-socialna služba je znatno prispevala k uspešnemu izvajanju temeljnih gospodarskih in socialnih reform in procesu tranzicije, pa tudi k zbliževanju z EU in vključevanju v mednarodno gospodarstvo. Poleg tega je pomagal pri uveljavljanju socialne pravičnosti in socialnega miru, ki sta ključna za uspešen gospodarski razvoj. Področje delovanja evropske solidarnostne službe se nanaša predvsem na odnose med delodajalci in delojemalci, delovne pogoje, delovno zakonodajo, socialne pravice in politiko zaposlovanja; druga širša gospodarska in socialna vprašanja, ki zadevajo delavce in njihove družine; ter interesi delodajalcev in vladna politika.

Primarna naloga ESS je posvetovalna, kar pomeni, da aktivno sodeluje pri pripravi zakonodaje in drugih dokumentov. Prav tako lahko poda svoje stališče o različnih zadevah, kot so delovni dokumenti in osnutki dokumentov (vključno z državnim proračunom in memorandumom o proračunu).

ESS ima tudi funkcijo navideznih pogajanj (čeprav ne sodeluje v kolektivnih pogajanjih v pravem pomenu besede), kar pomeni, da se v njegovem okviru pogajajo "socialni sporazumi", sporazumi o plačilni politiki in drugi tristranski sporazumi.

Spremenjeni poslovnik ESS je bil sprejet januarja 2017. Vsakega partnerja zdaj zastopa osem članov. To je dobrodošla sprememba, saj odraža večje število sindikatov.

Poslovnik ESS je bil leta 2019 ponovno spremenjen. ESS mora v okviru svojega dela kot pomemben deležnik sodelovati pri pripravi zakonodaje na gospodarskem in socialnem področju, ki ga obravnava (pred in med javno obravnavo), tako da oblikuje stališča, mnenja in priporočila v zvezi z delovnimi dokumenti, osnutki in predlogi zakonov, predpisov in odredb, ki jih predlaga Vlada Republike Slovenije.

Glavni tristranski in dvostranski organi

Na ravni podjetij obstajajo dvojni kanali zastopanja: sindikati podjetij in sveti delavcev/skrbniki delavcev. Rezultati Eurofoundove evropske raziskave podjetij iz leta 2019 kažejo, da imajo sindikalni skrbniki v trgovinah pomembno vlogo v slovenskem dvokanalnem sistemu. Rezultati kažejo tudi, da se sindikati, kjer obstajajo dvojne oblike zastopanja, osredotočajo predvsem na kolektivna pogajanja, medtem ko so sveti delavcev večinoma vključeni v obveščanje in posvetovanje. V Sloveniji obstaja razmejitev pristojnosti med sveti delavcev in sindikati. Zakonodaja določa, da pravica delavcev do sodelovanja pri upravljanju ne sme posegati v pravice in dolžnosti sindikatov in organizacij delodajalcev, da zaščitijo interese svojih članov.

Po podatkih Eurofounda (2009) imajo slovenske strukture zastopanja zaposlenih srednje do visoko pokritost v primerjavi s celotno Evropo, pri čemer je 42 % podjetij, vključenih v raziskavo, in 66 % delavcev zajetih v neko obliko organa, nadaljnjih 15 % podjetij pa po potrebi uporablja zastopanje. Sindikati imajo največjo razširjenost enokanalne zastopanosti (23 % podjetij, ki pokrivajo 25 % zaposlenih). Kar zadeva pokritost zaposlenih, je najbolj razširjena dvokanalna zastopanost (15 % podjetij z 39 % zaposlenih). Sveti delavcev kot enokanalni predstavniški organi so zelo redki in se pojavljajo predvsem v manjših podjetjih (4 % podjetij, ki zajemajo le 2 % zaposlenih).

Ureditev teh organov je kodificirana z zakonom in kolektivnimi pogodbami.

Ureditev, sestava in pristojnosti organov