Ozadje za Slovenijo

Med letoma 2012 in 2022 se je slovenski BDP bistveno povečal, in sicer za 25,92 %. To povečanje je bilo večje od povprečja EU-27 v istem obdobju, ki je znašalo 15,29 %. Stopnja brezposelnosti za vse kategorije se je zmanjšala. Najbolj se je zmanjšala brezposelnost mladih, ki se je zmanjšala za 10,7 odstotne točke, in sicer z 20,8 % v letu 2012 na 10,1 % v letu 2022. Skupna stopnja brezposelnosti v Sloveniji je bila v letu 2022 s 4 % nižja od povprečja EU (6,2 %). Med letoma 2012 in 2022 se je zaposlenost žensk povečala (6,4 odstotne točke) na 72,9 %. Zaposlenost mladih se je v istem obdobju povečala za 3,1 odstotne točke, leta 2022 pa je znašala 35,9 %.

Inštitut za makroekonomske analize in razvoj poroča, da je slovensko gospodarstvo v letu 2021 zabeležilo hiter odboj s pomočjo močnih vladnih ukrepov, ki so ohranjali razmeroma stabilne materialne in finančne razmere prebivalstva (IMAD, 2022). Ukrepi, sprejeti za ublažitev posledic pandemije COVID-19, so pomembno prispevali k hitremu okrevanju BDP (ki je že leta 2021 presegel predkrizno raven), saj so omogočili ohranitev gospodarskega potenciala države ob izvajanju strogih zajezitvenih ukrepov.

Delovna razmerja v Sloveniji ureja Zakon o delovnih razmerjih, Uradni list RSšt. 21/2013. Leta 2022 ni bilo večjih sprememb zakona.

Vlada je junija 2017 sprejela spremembe Zakona o urejanju trga dela in Zakona o inšpekciji dela, Uradni list RS55/2017, potem ko je končno dosegla dogovor s socialnimi partnerji. Spremembe zakonodaje o trgu dela zajemajo različne ukrepe za aktiviranje politik trga dela za brezposelne, spremembe zakonodaje o delovni inšpekciji pa vključujejo nova pooblastila za inšpektorje za delo, da preprečijo delo na podlagi civilnopravnih pogodb in zaščitijo delavce, če jim delodajalec ne plača pravočasno.

Maja 2014 je začel veljati Zakon o preprečevanju dela in zaposlovanja na črno, Uradni list RSšt. 32/2014.

Kolektivna pogajanja ureja Zakon o kolektivnih pogodbah (Uradni list RSšt. 43/2006). Ta zakon ureja pogodbene stranke, vsebino in postopek podpisa kolektivne pogodbe ter njeno obliko, veljavnost in prenehanje; mirno reševanje kolektivnih delovnih sporov; ter registracijo in objavo kolektivnih pogodb. Zastopanje sindikatov ureja Zakon o reprezentativnosti sindikatov (Uradni list RS. 13/1993).

Industrijski odnosi v Sloveniji so se ukoreninili v 1870-ih, ko so sindikati postali pravne osebe. Na prelomu stoletja je bilo 17 industrijskih sindikatov. Sindikati so bili po drugi svetovni vojni centralizirani, članstvo pa je bilo obvezno. Organizacije delodajalcev niso obstajale.

Po spremembi socialno-ekonomskega sistema in prvih svobodnih volitvah se je postopoma pojavil demokratični sistem industrijskih odnosov s svobodnimi kolektivnimi pogajanji. Študija Stanojevića in Kanjua Mrčele (2014) je pokazala, da se narava odnosov med delodajalci in delojemalci v Sloveniji spreminja. Čeprav so socialni partnerji kolektivna pogajanja v Sloveniji opisali kot bolj kooperativna kot konfliktna, so poročali tudi, da obstajajo sektorji, kjer socialnega dialoga praktično ni več. Ta študija je potrdila ugotovitve prejšnje analize Eurofounda (2013), ki je pokazala poslabšanje socialnega dialoga od začetka finančne krize (na primer vse pogostejše kršitve kolektivnih pogodb s strani delodajalcev, vse večje nemire med delavci, vse večje število stavk ter povečanje enostranskih in prenagljenih vladnih posegov v zvezi z delovnimi pogoji v javnem sektorju). Vendar so socialni partnerji februarja 2015 po dolgoletnih pogajanjih podpisali socialni sporazum za obdobje 2015–2016.

Na začetku pandemije covida-19 so se sindikati počutili izključene iz socialnega dialoga. Poudarili so, da jih je vlada popolnoma ignorirala in njihovih predlogov ni upoštevala pri pripravi prvega in drugega svežnja ukrepov za ublažitev gospodarskih posledic pandemije. Nekateri predlogi sindikatov so bili kasneje sprejeti v zaporednih paketih, vendar je vlada sindikate ignorirala, ko je šlo za ključna vprašanja. Zvezasvobodnih sindikatov SlovenijeZSSS), največja sindikalna konfederacija, trdi, da je vlada v postopku sprejemanja ukrepov v odziv na pandemijo covida-19 kršila pravila Ekonomsko-socialnega sveta Republike Slovenije. Največji sindikati so maja 2021 v znak protesta odstopili iz tega organa. Za ta korak so se odločili, ker je vlada sprejela zakone brez posvetovanja s socialnimi partnerji. Julija 2022 so se socialni partnerji po volitvah v ESS ponovno sestali in podpisali preambulo sporazuma o ponovni vzpostavitvi socialnega dialoga. V preambuli je navedeno, da je socialni dialog pomembna demokratična dobrina, ključna za razvoj Slovenije, blaginjo državljanov, socialni mir in ponovno vzpostavitev zaupanja med socialnimi partnerji. Novoimenovani predsednik ESS je poudaril pomen obnove socialnega dialoga in socialnega partnerstva.