Kolektivna pogajanja v Sloveniji

Kolektivna pogajanja v Sloveniji so zelo strukturirana. V zasebnem sektorju potekajo kolektivna pogajanja med sindikati in delodajalci na ravni industrije in podjetij. Vendar so nacionalna pogajanja za zasebni sektor kot celoto konec leta 2005 prenehala, potem ko so se delodajalci odločili, da iz njega odstopijo. Pogodba, ki je prej zajemala celoten zasebni sektor, Splošna kolektivna pogodba za nekomercialni sektor, je bila odpovedana leta 2005.

V javnem sektorju obstaja sporazum, ki zajema celoten nekomercialni sektor, in ločene sporazume za različne dele sektorja.

Sporazumi na ravni panoge morajo biti registrirani pri ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.

Pogajanja na ravni podjetja so zelo pomembna in dopolnjujejo sektorska pogajanja v večini sektorjev. V Sloveniji ni večjih (medsektorskih) dogovorov med socialnimi partnerji ali povišanja minimalne plače, ki jih predpisuje država.

Kolektivne pogodbe so pravno zavezujoče. V zasebnem sektorju so pogajanja o plačah usklajena na sektorski ravni. Sektorske kolektivne pogodbe vsebujejo minimalne standarde, ki jih je mogoče spremeniti le na bolje s kolektivnimi pogodbami na nižji ravni (na ravni podjetja). V javnem sektorju obstaja centraliziran sistem za določanje plač in drugih pravic. Glavni trend kolektivnih pogajanj je decentralizacija (Eurofound, 2013).

Po podatkih evropske raziskave podjetij iz leta 2019 je pokritost kolektivnih pogajanj o plačah med podjetji zasebnega sektorja leta 2019 znašala 68 %.

Podatki evropske raziskave podjetij iz leta 2013 kažejo, da je pokritost kolektivnih pogodb leta 2013 znašala 78 %, kar kaže, da se pokritost zmanjšuje.

Pokritost kolektivnih pogajanj o plačah zaposlenih

Viri: Eurofound, Evropska raziskava podjetij 2013/2019 (vključno s podjetji iz zasebnega sektorja s podjetji z več kot 10 zaposlenimi (kode NACE B–S), vprašanje v raziskavi je bilo vprašanje izbirnega tipa in možnih je bilo več odgovorov); Eurostat [earn_ses10_01], [earn_ses14_01], [earn_ses18_01] (vključno s podjetji z več kot 10 zaposlenimi (kode NACE B–S, brez O), z enim odgovorom za vsako lokalno enoto); OECD in AIAS, 2021.

Dolgo časa je bila v Sloveniji prevladujoča raven pogajanj in določanja plač sektorska, trenutni trend kolektivnih pogajanj pa je decentralizacija.

Delovni čas je določen z zakonodajo v Sloveniji. Kolektivne pogodbe določajo zakonsko določen tedenski delovni čas, ki znaša 40 ur.

Ravni kolektivnih pogajanj, 2022

Artikulacija

Na splošno lahko sporazumi na nižji ravni le izboljšajo ureditve, dosežene na višji ravni. Vendar pa je bil z zakonom o kolektivnih pogodbah iz leta 2006 uvedena določba, v skladu s katero lahko sporazum na višji ravni izrecno določa sporazume na nižji ravni, da se poslabšajo razmere. Vendar je treba poudariti, da le malo sporazumov izvaja to določbo v praksi.

Pogajalski krogi potekajo skozi vse leto. Ni posebnega obdobja ali vzorca čez leto.

V Sloveniji ni kolektivnih pogodb, ki bi določale hitrost, ali »sektorjev, ki določajo trende«, ki vzpostavljajo okvir za druge sektorje. Trenutno v zasebnem sektorju ni medsektorske kolektivne pogodbe. Ni dejanskega usklajevanja kolektivnih pogajanj, vendar obstaja nekaj vzorčnih pogajanj (v različnih sektorjih). Vertikalno usklajevanje ima pomembno vlogo tudi zato, ker pogajalci delodajalcev in sindikatov prav tako zastopajo različna podjetja, zato pravice, dogovorjene na nižjih ravneh, vplivajo na višje ravni kolektivnih pogajanj.

Nekatere sektorske kolektivne pogodbe, ki zagotavljajo nižje ravni pravic za zaposlene kot druge sektorske kolektivne pogodbe, kot je kolektivna pogodba za tekstilno, oblačilno, usnjarsko in usnjarsko industrijo, delodajalci uporabljajo pri pogajanjih o drugih sektorskih kolektivnih pogodbah, da bi poskušali znižati standarde za zaposlene.

V zvezi z mehanizmi podaljšanja člena 12 in 13 zakona o kolektivnih pogodbah določata naslednje.

• Če je kolektivna pogodba o eni ali več dejavnostih sklenjena med enim ali več reprezentativnimi sindikati in eno ali več reprezentativnimi organizacijami delodajalcev, lahko ena od strank ministru, pristojnemu za delo, predlaga razširitev veljavnosti celotne kolektivne pogodbe ali njenega dela na vse delodajalce v dejavnosti ali dejavnostih, za katere je bila sklenjena pogodba.

• Minister priznava podaljšano veljavnost kolektivne pogodbe v celoti ali njenem delu, če je bila pogodba sklenjena med enim ali več reprezentativnimi sindikati. Enako velja, če je bila pogodba sklenjena med eno ali več organizacijami delodajalcev, katerih člani zaposlujejo več kot polovico vseh zaposlenih pri delodajalcih, za katere je bilo predlagano podaljšanje kolektivne pogodbe.

• V sklepu ministra o podaljšanju veljavnosti kolektivne pogodbe v celoti ali njenem delu zavezuje predlog strank pogodbe.

• Podaljšanje veljavnosti kolektivne pogodbe v celoti ali delu s sklepom, ki je objavljen v Uradnem listu RS,

Odstopanje od minimalnih standardov je določeno v nekaterih kolektivnih pogodbah. Od teh kolektivnih pogodb o plačah je mogoče odstopati s sporazumom med reprezentativnim sindikatom (ali nacionalnim sindikatom) in delodajalcem, predvsem zaradi ohranitve delovnih mest. Ta določba je začela veljati ločeno za vsako kolektivno pogodbo v Sloveniji, večinoma od leta 2006 naprej (Eurofound, 2015).

Pogoje za odstop od kolektivne pogodbe in rok za odstop določijo stranke kolektivne pogodbe. Če kolektivna pogodba ne vsebuje obdobja za odstop, se lahko prekine v šestih mesecih. Kolektivnih pogodb, sklenjenih za določen čas, ni mogoče predčasno razveljaviti (Zakon o kolektivnih pogodbah, 16. člen).

Člen 17 Zakona o kolektivnih pogodbah določa, da je treba po prenehanju veljavnosti kolektivne pogodbe določbe procesnega dela, ki urejajo pravice in dolžnosti delavcev in delodajalcev, še vedno uporabljati do sklenitve nove pogodbe. Te določbe se nanašajo na sklepanje pogodb o zaposlitvi, pravice in dolžnosti, ki veljajo v delovnem razmerju, prenehanje pogodb o zaposlitvi, plačo in drugo osebno plačilo ter povračilo za delo ter varnost in zdravje pri delu. Vendar se uporabljajo največ eno leto, razen če stranki določita drugače.

V kolektivnih pogodbah v Sloveniji ni mirovnih klavzul. Kljub temu skoraj vse kolektivne pogodbe vsebujejo klavzulo o "pozitivni in negativni izpolnitveni dolžnosti", v kateri se stranke zavezujejo, da bodo pravilno izvajale kolektivno pogodbo in spoštovale njene določbe. Ta klavzula je skoraj splošna ureditev in je vsebovana v delu kolektivne pogodbe, ki določa obveznosti. V primeru kršitve kolektivne pogodbe ima sindikat na voljo mehanizme za uveljavljanje pravic delavcev in ni omejen z zavezo k ohranjanju miru v industriji.