Industrijski postopki in spori v Sloveniji

Nacionalnih podatkov (uradnih ali neuradnih) o stavkah v Sloveniji ni. Glavni razlogi za kolektivno ukrepanje so bili znižanje plač in zaostala plačila plač. Mehanizmi za reševanje kolektivnih sporov so vključeni v kolektivne pogodbe. Vendar pa ni podatkov o njihovi uporabi.

Pravico do stavke ureja Zakon o stavki (Zakon o stavki, Uradni list RSšt. 23/1991). Ta zakon opredeljuje stavko kot organizirano prekinitev dela delavcev z namenom uveljavljanja ekonomskih in socialnih pravic in interesov, ki izhajajo iz dela. Delavci se lahko svobodno odločijo za sodelovanje v stavki. Zakon o stavki določa, da se stavka lahko organizira v podjetju ali drugi organizaciji, v delu organizacije, v gospodarski panogi ali kot splošna stavka.

Pravica do stavke za delavce v organizacijah, ki opravljajo dejavnosti posebnega pomena za vojaško obrambo, se lahko uveljavlja le pod naslednjimi pogoji: zagotoviti minimalno raven dela, ki zagotavlja varnost ljudi in premoženja ali je nenadomestljiv pogoj za življenje in delo državljanov ali za delovanje drugih organizacij; ali za zagotavljanje opravljanja mednarodnih dolžnosti Slovenije.

Delavci, ki sodelujejo v stavki, ohranijo svoje temeljne pravice iz delovnega razmerja, razen pravice do plačila. Ohranijo pravico do pokojninskega in invalidskega zavarovanja v skladu s predpisi o teh zadevah. Finančno nadomestilo med stavko se lahko dodeli, če je to določeno v kolektivni pogodbi ali splošnem pravnem dokumentu (glej Eurofound, 2002).

Razvoj industrijskega ukrepanja, 2013–2019

Opomba: ni na voljo.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Člen 18 Zakona o kolektivnih pogodbah določa:

• kolektivni delovni spori se rešujejo mirno s pogajanji, mediacijo in arbitražo ter v skladu z Zakonom o delovnih in socialnih sodiščih (Uradni list RS. 2/04 in 61/04) pred pristojnim delovnim sodiščem

• Spori se rešujejo v skladu s tem zakonom, če postopek za reševanje sporov ni določen v veljavni kolektivni pogodbi

Zakon o kolektivnih pogodbah razlikuje med postopki za reševanje sporov o interesih z mediacijo ali arbitražo in postopki za mirno reševanje sporov o pravicah.

Člen 87 (o reševanju kolektivnih sporov) Kolektivne pogodbe za trgovino na drobno določa, da se pogodbeni stranki dogovorita, da je treba kolektivne spore reševati v skladu s postopkom, ki ga določa zakon o kolektivnih pogodbah.

Od leta 2010 je pretežno uporabljen mehanizem reševanja sporov mediacija; Pred tem je bila arbitraža. Vsi mehanizmi za kolektivno reševanje sporov so uvedeni prostovoljno. V kvalitativni raziskavi Stanojevića in Kanjua Mrčele (2014) je predstavnik delodajalcev v obrti in podjetništvu poročal o uvedbi mediacije kot instrumenta za reševanje sporov v kolektivno pogodbo.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

Člen 5 zakona o delovnih in socialnih sodiščih določa, da je delovno sodišče pristojno za odločanje o posameznih (in kolektivnih) vprašanjih v zvezi z delovnimi spori. Zajeti vidiki vključujejo pogodbe o zaposlitvi; pravice, obveznosti in odgovornosti, ki izhajajo iz delovnega razmerja med delavcem in delodajalcem ali njunimi pravnimi nasledniki; pravice in obveznosti, ki izhajajo iz odnosov med delavcem in podjetjem uporabnikom; postopek zaposlovanja; pravice in obveznosti industrijske lastnine, ki izhajajo iz delovnega razmerja; delo otrok, mlajših od 15 let; delo vajencev, učencev in študentov; Štipendije; prostovoljna vajeništva; in druga vprašanja, ki jih določa zakon.

Uporaba mehanizmov alternativnega reševanja sporov

Ni podatkov v zvezi z mehanizmi alternativnega reševanja sporov (arbitraža in mediacija).