Industrijski postopki in spori v Španiji

Pravico do stavke urejajo kraljevi odlok z zakonsko močjo št. 17/1977, španska ustava in sodba ustavnega sodišča (št. 11/1981).

V skladu s temi predpisi obstajata dve vrsti industrijskih akcij: stavka (la huelga) in izprtje (cierre patronal). Stavka je kolektivna akcija delavcev, ki jo sestavlja dogovorjen umik dela. Običajno je usmerjen proti delodajalcu, da podpre postopek kolektivnih pogajanj in prisili skladnost z zakonskimi ali pogodbenimi predpisi.

Po drugi strani pa je izprtje sindikalna akcija, ki jo enostransko sprejme delodajalec in je sestavljena iz popolne ali delne prekinitve proizvodne dejavnosti. Osnova je lahko fizično zaprtje podjetja ali kakšen drug ukrep, sprejet za preprečitev opravljanja dela. Da bi zaščitili pravico do stavke, španska zakonodaja dovoljuje izprtja le, kadar so ljudje ali premoženje v nevarnosti, kot policijski ukrep. Vendar pa so to ukrepi, ki jih delodajalci redko izvajajo v praksi.

V Španiji lahko stavko skliče večina predstavnikov zaposlenih na delovnem mestu, vsi zaposleni v podjetju (z navadno večino) in sindikati, ki so reprezentativni v sektorju. Odločitev o sklicu stavke je treba sporočiti podjetju in organu za delo pet dni pred njeno izvedbo. Za javna podjetja je rok za obveščanje 10 dni. Končno je treba ustanoviti tudi stavkovni odbor, ki ga sestavlja največ 12 članov.

Med stavko se pogodbe o delu začasno prekinejo. Pravica do stavke je individualna pravica, ki se uresničuje kolektivno. Zato se lahko posamezni delavci svobodno odločijo, ali bodo sodelovali ali ne.

Edine stavke, ki so prepovedane, so politične stavke, solidarnostne stavke in stavke, katerih cilj je izpodbijanje veljavne kolektivne pogodbe; Vendar pa ima Španija tradicijo tovrstnih stavk, ki so pogosto v obliki splošne stavke (zaradi prepovedi posebnih vrst).

Nedavno, leta 2015, je bila zaradi reforme španskega kazenskega zakonika (sistemski zakon 1/2015) uvedena sprememba vprašanja stavke. Člen 315(3) določa, da je treba osebe, ki delujejo v skupini ali posamično, vendar v dogovoru z drugimi in prisilijo druge osebe, da začnejo ali nadaljujejo stavko, kaznovati z zaporno kaznijo od 1 leta in 9 mesecev do 3 let ali z denarno kaznijo in zaporom od 18 mesecev do 24 mesecev.

Razširjenost različnih oblik industrijskega delovanja, 2010–2019

Opomba: Odstotek podjetij zasebnega sektorja, ki so poročale o kakršni koli obliki sindikalnih ukrepov v navedenem obdobju. ni na voljo.

Vir: Eurofound, Evropska raziskava podjetij 2019

Razvoj industrijskega ukrepanja, 2012–2022

Vir: Ministrstvo za delo in socialno gospodarstvo, "Stavke so se razvile, delavci so sodelovali in dnevi nepredela, glede na sektorske, institucionalne, teritorialne in motivacijske vidike" ("Huelgas desarrolladas, trabajadores participantes y jornadas no trabajadas, por ámbitos sectorial, institucional, territorial y por motivación"), statistični letopis 2022.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Leta 1996 je bil sklenjen sporazum o izvensodnem reševanju delovnih sporov (Acuerdo de Solución Extrajudicial de Conflictos). Leta 2020 so ga do leta 2024 podaljšali UGT, CCOO (sindikati) ter CEOE in Cepyme (organizacije delodajalcev). Ta sporazum je odprl vrata za ustanovitev zasebne fundacije, ki bi jo upravljala Medkonfederalna služba za mediacijo in arbitražo, ki jo v celoti financira država, samostojno pa jo upravljajo socialni partnerji. Zagotavlja brezplačne storitve, podobne tistim skupnih institucij skupnosti.

V skladu s sporazumom zajeti postopki in vidiki vključujejo:

• razlago in uporabo državne zakonodaje, kolektivne pogodbe, pogodbe ali pakta, ne glede na njeno učinkovitost, ali odločitev ali prakso družbe

• konflikti, ki izhajajo iz pogajanj o kolektivni pogodbi, ki povzročajo njeno blokado

• konflikti, ki vodijo v blokado pogajanj ali sporazumov

• konflikti, ki nastanejo zaradi poziva k stavki ali dogovorov o varnostnih in vzdrževalnih storitvah v primeru stavke

• konflikti, ki vplivajo na več delovnih centrov družbe, skupine družb ali povezanih družb, ki se nahajajo v različnih avtonomnih skupnostih

Poleg tega so bile s sporazumi socialnih partnerjev ustanovljene različne regionalne arbitražne institucije v Andaluziji, na Balearskih otokih, v Kataloniji, Kantabriji in Kastilji-La Manči od poznih 1990-ih. Leta 2022 je regionalna vlada Kastilje-La Manche, ki jo je oblikovala koalicija skrajno desničarskih in konservativnih strank, napovedala zaprtje regionalne službe za odnose med delodajalci in delojemalci, pri čemer je trdila, da ni dovolj sredstev (La Razón, 2023).

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

V primeru posameznih sporov najprej obstajajo kolizije zakonov – to je spori, ki se nanašajo na razlago zakonov ali izhajajo iz izvajanja kolektivnih pogodb. Ti spori se lahko predložijo v sodni postopek, ki se začne, ko katera koli stranka vloži tožbo, po obveznem poskusu sprave na upravnem sedežu prek spravnih organov, ustanovljenih s sporazumi, sklenjenimi med sindikati in organizacijami delodajalcev.

Kar zadeva upravne spore, se spravni postopek izvede v navzočnosti spravnega odvetnika, ki ga dodeli država, katerega vloga je omejena le na omogočanje sporazuma. Vzdržal se bo dajanja predlogov. Če obe stranki ne dosežeta dogovora, lahko pozoveta institucionalno arbitražo. S tem postopkom stranke po lastni volji podvržejo svoj spor odločitvi osebe zunaj pravosodne uprave (odvetnika javnega uslužbenca, ki ga imenuje država in ni sodnik). Izda zavezujočo odločbo, ki jo je treba upoštevati in bo imela enak učinek kot sodna odločba, na katero se ni mogoče pritožiti. Če se spravni in/ali arbitražni postopek zaključi brez dogovora, se na socialnih sodiščih izvede naslednja faza.

Nazadnje se lahko spori predložijo socialnim sodiščem. Ti so organizirani glede na njihove sodne pristojnosti na regionalni ravni (višje sodišče) in na nacionalni ravni (nacionalno sodišče in vrhovno sodišče).

V spodnji tabeli so navedene informacije o številu kolektivnih sporov, ki se rešujejo s sodnimi mehanizmi, in tistih, ki se upravljajo prek Medkonfederalne službe za mediacijo in arbitražo ter regionalnih mehanizmov za izvensodno reševanje sporov. Opazimo lahko, da se je z gospodarskim okrevanjem (2012–2020) število sporov, ki se rešujejo s sodnimi ali izvensodnimi mehanizmi, zelo zmanjšalo. Vendar najnovejši podatki, ki so na voljo za leto 2021, kažejo povečanje števila vprašanj, ki se obravnavajo prek različnih mehanizmov za reševanje sporov. Ta trend je mogoče razložiti z množičnim sprejetjem shem skrajšanega delovnega časa, ki so podjetjem v prvih šestih mesecih pandemije preprečile odpuščanje zaposlenih.

Uporaba mehanizmov kolektivnega reševanja sporov, 2012–2021

Opomba: SIMA, Medkonfederalna služba za mediacijo in arbitražo.

Vir: Letna statistika Ministrstva za zaposlovanje in socialno ekonomijo.