Enakost spolov

28 April 2022

Woman working in warehouse

Kadar govorimo o enakosti spolov, govorimo o enakih pravicah moških in žensk, enaki obravnavi, odgovornostih, priložnostih ter ekonomskih in družbenih dosRead more

Kadar govorimo o enakosti spolov, govorimo o enakih pravicah moških in žensk, enaki obravnavi, odgovornostih, priložnostih ter ekonomskih in družbenih dosežkih. Enakost spolov je dosežena, ko imajo moški in ženske enake pravice, odgovornosti in priložnosti na vseh družbenih področjih ter ko so enako cenjeni različni interesi, potrebe in prioritete moških in žensk.

Read less

Nedavne posodobitve

Eurofound and FRA collaboration prioritises social inclusion and employment rights

The Directors and senior staff of Eurofound and the European Union Agency for Fundamental Rights (FRA) met in Dublin...

Watch the webinar: #AskTheExpert: Reassessing gender inequalities in the labour market: impact of COVID-19 pandemic

To mark International Women's Day on 8 March 2022, Eurofound and EIGE held a joint webinar to reassess gender...

International Women’s Day: Eurofound and EIGE reassess gender inequalities in the labour market following COVID-19 in LIVE webinar

On the occasion of International Women’s Day, Eurofound and the European Institute for Gender Equality (EIGE) are...

Okvir EU

Top

Enakost spolov je ena od temeljnih vrednot v EU, temeljna pravica, nujni element gospodarske rasti in ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic. S tega vidika je EU v zadnjih desetletjih dosegla precejšen napredek na področju enakosti med spoloma.Read more

Enakost spolov je ena od temeljnih vrednot v EU, temeljna pravica, nujni element gospodarske rasti in ključno načelo evropskega stebra socialnih pravic. S tega vidika je EU v zadnjih desetletjih dosegla precejšen napredek na področju enakosti med spoloma. Toda kljub temu napredku so v drugem desetletju enaindvajsetega stoletja še vedno prisotne neenakosti med spoloma na trgu dela, pri zaposlovanju ter na področju kakovosti življenja in dela. Enakost spolov ostaja pomembna politična prednostna naloga v okviru programa dela Evropske komisije, katerega cilj je pripraviti novo evropsko strategijo za enakost spolov ter izboljšati leta 2021 doseženi indeks enakosti spolov, ki je v EU znašal 68,0.

Komisija je 5. marca 2020 objavila novo strategijo za enakost spolov za obdobje 2020–2025. Glavne teme, ki jih naslavlja strategija, so nasilje nad ženskami, preglednost plačil in razlika v plačah med spoloma, uravnotežena zastopanost spolov v upravnih odborih ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. Sledi tudi viziji Evrope, „kjer se ženske in moški svobodno odločajo o svojem življenju; kjer imajo enake možnosti za uspeh ter enake možnosti za udeležbo in vodenje v evropski družbi“. Kot enega prvih rezultatov strategije je Komisija 4. marca 2021 predstavila predlog o zavezujočih ukrepih za preglednost plač.

Na pobudo Odbora za pravice žensk in enakost spolov (FEMM) je od 25. do 28. oktobra 2021 v Evropskem parlamentu potekal drugi evropski teden enakosti spolov. Parlamentarni odbori so gostili razprave o številnih vprašanjih, povezanih z enakostjo spolov. V tem tednu je Evropski inštitut za enakost spolov (EIGE) objavil izsledke Indeksa enakosti spolov 2021, s posebnim poudarkom na zdravju in vplivu spola na zdravje žensk in moških ter dostopu do zdravstvenih storitev.

Pandemija covida-19 močno vpliva na zdravje, dobro počutje, kakovost življenja, trg dela in gospodarstvo. Večstransko vpliva tudi na enakost med spoloma na delovnem mestu in doma. Spodbujanje enakosti med spoloma je v skladu s strategijo za enakost spolov v središču političnega odziva EU.

Delo Eurofounda na področju enakosti spolov je povezano s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o gospodarstvu za ljudi. Eurofound je pred kratkim prispeval k pobudi EU o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja ter o preglednosti plač.

Read less

Raziskave

Top

Eurofound v svojih raziskavah uporablja pristop upoštevanja vidika spola. Če je mogoče in upoštevno, so podatki v raziskavah, vključno z anketami in analizami politik, razčlenjeni po spolu. Drugi raziskovalni projekti vsebujejo posebne analize v zvezi z enakostjo spolovRead more

Eurofound v svojih raziskavah uporablja pristop upoštevanja vidika spola. Če je mogoče in upoštevno, so podatki v raziskavah, vključno z anketami in analizami politik, razčlenjeni po spolu. Drugi raziskovalni projekti vsebujejo posebne analize v zvezi z enakostjo spolov. Raziskave obsegajo širok nabor tematik z vidika spola, kot so plače in dohodki, minimalne plače, oskrba, udeležba pri delu, dopust, znanje in spretnosti ter usposabljanje, organizacija dela, kakovost delovnih mest, delovni čas, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter navzgor usmerjena konvergenca, vključno z vseevropskimi anketami in rednim poročanjem na nacionalni ravni.

Covid-19 in enakost spolov

Pandemija covida-19 grozi, da bo izničila več let programov za enakost spolov. Eurofoundova e-anketa Življenje, delo in covid-19 omogoča vpogled v učinke pandemije na življenje državljanov EU. Anketa, ki se je izvajala v več krogih v letih 2020 in 2021, primerja izzive, ki so nastali v različnih fazah življenja med pandemijo. Rezultati so pokazali, da covid-19 vpliva na enakost spolov doma. Med pandemijo se je v Evropi močno povečalo število ljudi, ki delajo od doma, zlasti žensk. Zapiranje šol in vrtcev med karanteno je nesorazmerno vplivalo na ženske, ki po navadi prevzamejo večji del gospodinjskega dela in skrbi za otroke.

Rezultati so pokazali tudi, da se je med delavci v EU na splošno poslabšalo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja. O navzkrižjih pri usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja je poročalo več žensk kakor moških, videti pa je, da so imele največje težave ženske, ki so morale delati od doma in skrbeti za majhne otroke. Ženske so poročale tudi o večji finančni obremenitvi med pandemijo kakor moški. E-anketni vprašalnik o covidu-19 je temeljil na vprašanjih, uporabljenih v vseevropskih anketah Eurofounda, evropski raziskavi o kakovosti življenja in evropski raziskavi o podjetjih.

Eurofound je maja 2020 objavil COVID-19 EU PolicyWatch, podatkovno zbirko, ki primerja in vzporeja politične odzive evropskih držav med pandemijo. Nekateri izmed teh ukrepov zajemajo tudi razsežnost spolov.

Zaposlenost in spol

Eurofoundova raziskava obravnava značilnosti in posledice razlik med spoloma pri udeležbi na trgu dela ter politike in ukrepe za spodbujanje udeležbe žensk na trgu dela. Stopnje zaposlenosti in udeležbe žensk so v skoraj vseh državah članicah EU še vedno nižje od zadevnih stopenj za moške. Eurofound ocenjuje, da so bili leta 2018 letni stroški te razlike v zaposlenosti med spoloma v EU višji od 320 milijard EUR. Čeprav se stroški te razlike zmanjšujejo, je gospodarska izguba še vedno zelo visoka. Raziskave obravnavajo tudi navzgor usmerjeno konvergenco razlike v zaposlenosti med spoloma ter ocenjujejo, katere države so na tem področju najboljše in katere najslabše.

Evropski center za spremljanje delovnih mest (EJM) zasleduje strukturne spremembe na evropskih trgih dela z vidika poklica in sektorja ter ocenjuje kakovost teh premikov z različnimi približki kakovosti delovnih mest. To spremljanje obsega analizo vzorcev sprememb zaposlovanja po spolu in glede na delovna mesta/dohodkovni kvintil ter segregacijo trga dela.

Plače in spol

Raziskave Eurofounda obsegajo številna vprašanja, ki povezujejo plače in spol, kot so spremenljiva plača, izplačilo po uspešnosti, nizka plača in razlika v plačah med spoloma. Z anketami se dohodek raziskuje kot eden od sedmih kazalnikov kakovosti delovnih mest za zaposlene moške in ženske. Z letnim pregledom se spremlja višina minimalnih plač po Evropi, meri pa se tudi pokritost delavcev po spolu leta 2019 in povezavo z razliko v plačah po spolu. Evropski center za spremljanje delovnih mest analizira tudi, koliko različna delovna mesta, zaposlitve in sektorji prispevajo k razliki v plačah po spolu. Komisiji bo to pomagalo pri razlagi pregleda socialnih kazalnikov razlike v plačah med spoloma in pri izvajanju načela enakosti spolov iz evropskega stebra socialnih pravic .

Eurofound je leta 2018 pregledal prve izkušnje držav z ukrepi za preglednost plač. Na zahtevo Komisije je začel izvajati študijo o ukrepih za spodbujanje preglednosti plač med spoloma v podjetjih. Preverjal je njihove stroške in ugotavljal, ali podjetja vidijo priložnosti. Te informacije bodo vključene v oceno učinka, ki jo bo pripravila Komisija.

Delovne razmere in spol zaposlenih

Eurofoundova evropska raziskava o delovnih razmerah (EWCS) pokriva številne vidike delovnih razmer z vidika spola. V nedavnih vprašalnikih je vključevanje načela enakosti spolov pomembna tema. Raziskava spremlja razlike v zaposlovanju, po sektorjih, času in plačah ter vzorce delovnega časa, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, nasilje in nadlegovanje na delovnem mestu, zdravje in dobro počutje ter pomen vsega tega za trajnostno delo.

Analiza EWCS bo pomagala pridobiti podatke za politike, namenjene zmanjševanju razlik med spoloma na področju kakovosti delovnih mest in zaposlovanja. Pridobljeno znanje je pomembno za načelo enakosti spolov in pobude za boljše usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter v evropskem stebru socialnih pravic.

Predmet raziskave so tudi izkušnje žensk v vodstvenih vlogah ter kako povečati njihovo zastopanost v teh vlogah. Preučuje se kakovost delovnih mest za moške in ženske vodstvene delavce ter vplivi zaposlitev na vodstvenih delovnih mestih na osebno življenje.

Z drugo raziskavo se analizirajo stopnja podjetništva med ženskami v Evropi in tržne vrzeli na področju vlaganja v podjetja, ki jih vodijo ženske. Preučene so finančne ovire, s katerimi se srečujejo podjetnice, ter uporaba zasebnih ali javnih sredstev za vlaganje v to skupino. Preučuje se tudi uporaba javnih finančnih orodij in shem državne pomoči, ki učinkovito odpravljajo ovire in omogočajo ženskam, da postanejo konkurenčne v podjetništvu.

Višja udeležba žensk na trgu dela je spremenila način, na katerega evropske organizacije socialnih partnerjev rešujejo vprašanja enakosti spolov. Z raziskavo so bili tudi ocenjeni vloga socialnih partnerjev EU pri pospeševanju enakosti spolov, in ukrepi, sprejeti v različnih nacionalnih okvirih odnosov med delodajalci in delojemalci glede na razvrščenost držav članic po indeksu enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov.

Eurofound je sodeloval v skupnem projektu z Mednarodno organizacijo dela (MOD), kjer so proučevali delovne pogoje v svetovnem merilu. Raziskoval je razlike med spoloma po vsem svetu (1,2 milijarde delavcev) in pridobil podatke o razlikah v kakovosti delovnih mest med spoloma ter o višjem tveganju žensk za izpostavljenost spolnemu nasilju, kar je bilo ugotovljeno tudi v EWCS 2015.

Kakovost življenja in spol

Evropska raziskava o kakovosti življenja (EQLS) zajema tudi razsežnost spolov v zvezi z vprašanji, kot so zaposlovanje, dohodek, tveganje revščine, sestava gospodinjstev in dobro počutje, izobraževanje, družinske obveznosti in obveznosti oskrbe, zdravje ter usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Podatki iz EWCS in EQLS prispevajo k politični razpravi o usklajevanju poklicnega in zasebnega življenja za moške in ženske. EQLS raziskuje razlike med stopnjo zadovoljstva z življenjem ali srečo moških in žensk. Raziskuje tudi razdelitev neplačanega dela med spoloma, na primer za skrb za otroke ali starejše družinske člane.

Raziskava vzorcev socialne mobilnosti moških in žensk po EU obravnava ovire za enake možnosti ter politike za spodbujanje socialne mobilnosti. Izpostavila je vse pomembnejše vzorce socialne mobilnosti po spolih v različnih državah.

Sodelovanje Eurofounda z Evropskim inštitutom za enakost spolov

Eurofound pri vsebinah, ki obravnavajo spol, sodeluje z Evropskim inštitutom za enakost spolov. Eurofound je glavni ponudnik podatkov za indeks enakosti spolov Evropskega inštituta za enakost spolov in sodeluje v delovni skupini za ta kazalnik. Agenciji sta sodelovali pri skupnem projektu o navzgor usmerjeni konvergenci na različnih področjih indeksa enakosti spolov. Druga področja sodelovanja obsegajo socialno-ekonomske posledice covida-19 za ženske in enakost spolov, tematsko analizo Evropskega centra za spremljanje delovnih mest (EJM) o spolu in starosti ter raziskave o delu prek platform.

Read less

Ključna sporočila

Top

Covid-19 in enakost spolov

Read more

Covid-19 in enakost spolov

  • Po ugotovitvah raziskave Eurofounda Življenje, delo in covid-19 je kriza nesorazmerno močno vplivala na ženske, ki manj optimistično gledajo v prihodnost kot moški.
  • Poleg tega je imela pandemija covida-19 večji vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja pri ženskah kot pri moških, pri čemer je bil učinek pri ženskah večji v smislu skrajševanja delovnega časa, pri mladih ženskah pa je tudi bolj verjetno, da bodo izgubile zaposlitev, kakor pri moških. Med pandemijo se je predvsem povečalo breme žensk, povezano z obveznostmi oskrbe. Da ženske ne bodo plačale nesorazmerno visoke cene zaradi pandemije, je nujno treba odpraviti povzročeno škodo.

Zaposlovanje

  • Dve od treh novih neto delovnih mest v EU v zadnjih dveh desetletjih so zasedale ženske, to povečanje pa je bilo največje v starostni skupini od 30 do 49 let ter med ženskami, starejšimi od 50 let.
  • Razlika v zaposlenosti med spoloma v EU se še naprej manjša. Okoli 46 % delavcev v EU je žensk, medtem ko jih je bilo v prejšnji generaciji 40 %. Razlika v zaposlenosti med spoloma pa se je nehala zmanjševati v zadnjih letih in je leta 2020 znašala 11,3 odstotne točke, kar stane 320 milijard EUR na leto. Ukrepi zaradi covida-19 so nesorazmerno vplivali na storitvene sektorje z nizkimi plačami, kjer je večina delavcev žensk in jih tako še več odrinili s trga dela.
  • Ženske so še vedno precej bolj zastopane na delovnih mestih z nizkimi plačami, vendar pa njihova zaposlenost na najbolje plačanih delovnih mestih, ki po povprečni plači predstavljajo zgornjih 20 % delovnih mest, raste hitreje kakor pri moških.

Plače

  • Na slabo plačanih delovnih mestih in med delavci z minimalno plačo v skoraj vseh državah članicah EU je največ žensk.
  • Na dobro plačanih delovnih mestih pa je razlika v plačah med spoloma največja. Ta vzorec je skupen v vseh državah članicah in se pojavlja kljub temu, da so mlajše ženske po stopnji izobrazbe uspešnejše od mlajših moških.
  • Običajnejše postajajo variabilne oblike plače, kot so delnice v podjetju ali plača na podlagi uspešnosti podjetja. Te plačne komponente se povečujejo hitreje med moškimi kot med ženskami in zaradi njih bi se lahko povečala razlika v plačah med spoloma (ki je leta 2019 znašala 14,1 %).
  • Poenostavljeno poročanje o plačah po spolih podjetjem ne predstavlja večjih ovir. Vendar pa zahteve za poročanje in revizijo pomenijo večjo obremenitev, če vključujejo bolj zapletene in izčrpne podatke ter analize, vključno z raznimi komponentami plač, ki presegajo osnovne plače, in dodatnimi informacijami, kot so delovne izkušnje ali delovna doba zaposlenih.
  • Razprava in dogovorjeno spremljanje med vodstvom in predstavniki zaposlenih pomagata preprečevati birokratizacijo poročanja in revizij. To je mogoče izboljšati tako, da se v ta proces vključujejo predstavniki zaposlenih.

Delovni pogoji

  • Neenakosti spolov na trgu dela, pri zaposlovanju in delu presegajo segmentacijo trgov dela in plačne razlike med spoloma ter so prisotne tudi v delovnih pogojih in kakovosti delovnih mest za moške in ženske po vseh državah, sektorjih in poklicih.
  • Moški poročajo o bolj kvantitativnih zahtevah pri delu, ženske pa pogosteje poročajo o izpostavljenosti čustvenim pritiskom, na primer pri ravnanju z razburjenimi strankami, bolniki ali učenci, ali o čustveno zahtevnih okoliščinah.
  • Ženske so slabše zastopane med vodstvenimi delavci v skoraj vseh gospodarskih sektorjih. Vodstveni delavci so po spolu bolj uravnoteženi v javnem sektorju, čeprav tudi tukaj prevladujejo moški.

Kakovost življenja

  • Ženske in moški poročajo o podobnem subjektivnem dobrem počutju povsod po Evropi. Vendar so pri drugih dejavnikih (zlasti prihodkih) ženske na splošno bolj zadovoljne z življenjem kakor moški. Predpostavlja se, da se zaradi nižjih povprečnih dohodkov zmanjšuje dobro počutje žensk na splošno.
  • Večina nuklearnih družin ima dva dohodka in najbolj neuravnoteženo porazdelitev neplačanega dela, kar pomeni, da večino gospodinjskih opravil opravijo ženske, zato se pojavljajo številne težave z usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja.
  • Ženske dvakrat pogosteje nudijo vsakodnevno dolgotrajno oskrbo kakor moški. Razlika je največja v starostni skupini od 50 do 64 let.
  • Poleg tega, da je zmanjšanje razlike v zaposlenosti med spoloma očitno ekonomski cilj, je to v družbi nujno tudi zaradi vpliva na življenje žensk, njihovo finančno varnost in kakovost življenja.
Read less

Publikacije in podatki

Top

Spodnje rubrike zagotavljajo dostop do številnih publikacij, podatkov in tekočih dejavnosti v zvezi s to temo. 

  • Publikacije (631)
  • Podatki
  • Tekoče dejavnosti (1)

Podatki

Spodaj je povezava do podatkov, povezanih s to temo.

Tekoče dejavnosti

Na tem področju se nadaljujejo raziskave glede številnih tem, navedenih spodaj s povezavami do prihodnjih, kmalu objavljenih naslovov.