Kakovost zaposlitve in delovni pogoji na Zahodnem Balkanu

To poročilo analizira delovna življenja – vključno z delovnimi pogoji in kakovostjo zaposlitve – delavcev na Zahodnem Balkanu na podlagi podatkov, zbranih v okviru Evropske telefonske ankete o delovnih pogojih (EWCTS), verjetnostne raziskave, izvedene leta 2021 v 36 evropskih državah. Evropska fundacija za izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev (Eurofound) spremlja delovne pogoje v Evropi s svojimi raziskavami že od leta 1991. Zbiranje in analiza podatkov sta del poslanstva Eurofounda, da prispeva k izboljšanju delovnih pogojev. To poročilo je prvo v osredotočenosti na kakovost delovnih mest v regiji Zahodnega Balkana, ki trenutno vključuje pet kandidatskih držav (Albanija, Bosna in Hercegovina, Črna gora, Severna Makedonija in Srbija) ter eno potencialno kandidatsko državo (Kosovo (1)), ki jih tukaj skupaj imenujemo WB6. Poročilo prinaša nove regionalne vpoglede v analizo delovnih pogojev v Evropi in si prizadeva povečati ozaveščenost o tej temi ter razširiti perspektive oblikovalcev politik, socialnih partnerjev, raziskovalcev in širše javnosti v regiji.

Izboljšanje delovnih pogojev je cilj evropske integracije od Rimske pogodbe (1958). Dobri delovni pogoji so bili prepoznani kot predpogoj za razvoj konkurenčnega, na znanju temelječega gospodarstva v Lizboni (2000) in kot ključni za doseganje pametne, trajnostne in vključujoče rasti s strategijo Evropa 2020. Evropski steber socialnih pravic (2017) je določil 20 načel, ki usmerjajo države članice EU k močni socialni EU, ki je pravična, vključujoča in polna priložnosti. Ta načela se izvajajo skozi širok nabor političnih paketov skupaj s načrti za pravični prehod v podnebno nevtralno in digitalizirano družbo.

WB6 je od začetka pristopa k EU konec 90. ali 2000-ih postopoma izvajal smernice EU politike. V zadnjem desetletju so uspeli zmanjšati razlike na trgu dela z EU, vendar so razlike še vedno velike. Prav tako morajo sprejeti nadaljnje ukrepe pri sprejemanju politik za izboljšanje delovnih pogojev, spodbujanje enakosti spolov na delovnem mestu in ustvarjanje vključujočih priložnosti za svoje državljane.

EWCTS je predstavil obilico ugotovitev o vidikih dela, ki pozitivno vplivajo na delavce (delovni viri) in negativno (zahteve po delovnem mestu) v WB6, vključno z naslednjimi.

• Fizično okolje je zelo napeto, saj morajo trije od štirih delavcev izvajati ponavljajoče se gibe rok in rok, 62 % pa mora vzdrževati utrujajoče ali boleče fizične položaje pri delu. Obe stopnji sta precej nad povprečjem EU. Po drugi strani pa je družbeno okolje bolj pozitivno kot v EU, z manj zastraševanja in večjo podporo menedžerjev ter sodelavcev, kar odraža zakoreninjene družbene vrednote solidarnosti.

• Delo ni pretirano intenzivno, v relativnem smislu, v WB6 – 4 od 10 delavcev vedno ali pogosto delajo z veliko hitrostjo, eden od treh pa dela pod strogimi urniki. To je ugodno v primerjavi z EU-27, kjer so ustrezne deleže v obeh primerih nekoliko pod polovico. Kar zadeva vire, so WB6 v slabšem položaju. Le tretjina zaposlenih poroča o pomembni sposobnosti izbire ali spreminjanja načina dela, v primerjavi z skoraj polovico v EU. Podobno lahko manj kot dva od petih delavcev v WB6 izberejo ali spremenijo vrstni red svojih nalog, medtem ko lahko skoraj tri od petih delavcev to storijo v EU-27.

• Delovni čas je v WB6 zelo dolg, tako moški kot ženske delajo več kot 40 ur na teden, 45 % delavcev pa dela šest ali sedem dni na teden. Povprečni delovni teden traja od 40,5 ure v Severni Makedoniji do več kot 44 ur v Črni gori. Za primerjavo, v EU je povprečni delovni čas 36,9 ure, ženske pa delajo bistveno manj kot moški.

• Delavci v WB6 imajo največ težav pri preživetju med 36 evropskimi državami, saj so zasedli zadnjih šest mest na skupni lestvici po tem kriteriju. Medtem ko ima v EU-27 26 % vseh delavcev težave s preživetjem, je ta odstotek 46 % v Bosni in Hercegovini, 54 % v Severni Makedoniji, 57 % na Kosovu, Črni gori in Srbiji ter 69 % v Albaniji.

Indeks kakovosti delovnih mest, izračunan s primerjavo zahtev z delovnimi viri, kaže, da je približno tretjina delavcev v WB6 v 'obremenjenih' (tj. nižje kakovostnih) službah, kjer zahteve po delu pretehtajo delovne vire. V EU je ustrezni delež nekoliko nižji, saj je 3 od 10 delavcev zaposlenih v obremenjenih delovnih mestih. Ta rezultat je pričakovan, saj ga poganjajo razlike v stopnjah gospodarskega razvoja v EU-27 in WB6, ki se odražajo v različnih sektorskih in poklicnih strukturah v vsaki skupini. Vendar pa je razmerje med ravnjo bruto domačega proizvoda in rezultati na indeksu kakovosti zaposlitve daleč od determinističnega. Spodbudno je, da številna delovna mesta v WB6, zlasti v Bosni in Hercegovini ter na Kosovu, kažejo visoko raven delovnih virov kljub omejitvam, povezanim z njihovo stopnjo gospodarskega razvoja.

Podatki EWCTS potrjujejo dobro znana dejstva glede spolne segregacije sektorjev in poklicev v WB6. Ženske skoraj petkrat pogosteje kot moški delajo v zdravstvenem sektorju, štirikrat več v izobraževalnem sektorju in skoraj dvakrat več v trgovini ter gostinstvu. Moški predstavljajo veliko večino delavcev v prometu (s skoraj štirikrat večjim deležem kot ženske) in gradbeništvu (10-krat več kot pri ženskah). V poklicnih skupinah so ženske dvakrat pogostejše med strokovnimi in pisarniškimi podpornimi delavci, medtem ko so moški trikrat pogostejši med obratovalci in strojniki ter obrtniki.

Razlike med spoloma pri porazdelitvi plačanega in neplačanega dela so izrazite. Za zaposlene s polnim delovnim časom (velika večina v WB6) je razmerje med plačanim in neplačanim delom za moške skoraj 3 proti 1 (52 plačanih in 18 neplačanih ur na teden); Za ženske je to le 1,2 proti 1 (46 plačanih in 38 neplačanih ur na teden). Povprečno ženske delajo skupaj 84 ur na teden med plačanim in neplačanim delom, medtem ko moški delajo 14 ur manj. Kljub temu, da delajo veliko več (neplačanih in skupaj) ur, zaposlene ženske v WB6 ne poročajo o večjih težavah pri doseganju ravnovesja med delom in zasebnim življenjem kot zaposleni moški.

Kljub temu, da se v WB6 poroča bistveno več skupnih in plačanih delovnih ur kot v EU, delež delavcev v WB6, ki poročajo, da se njihove delovne ure 'zelo dobro' ali 'dobro' ujemajo z družinskimi in družbenimi obveznostmi (32,1 % oziroma 45,5 %, oziroma 45,5 %), ni bistveno manjši kot v EU-27 (34,2 % in 46,9 %). oziroma). Med tistimi v WB6, ki poročajo, da se njihov delovni čas 'ne ujema najbolje' ali 'sploh ne dobro' z drugimi obveznostmi, je največji delež v Črni gori (29 %) in Srbiji (27,8 %), medtem ko je najnižji delež v Albaniji (15,1 %).

Vsako prizadevanje za izboljšanje delovnih pogojev in kakovosti zaposlovanja v regiji Zahodnega Balkana bi moralo nasloviti tri dolgoletne težave, ki so jih prav tako izpostavile ugotovitve EWTCS, in sicer dolge delovne ure, dolge neplačane ure za zaposlene ženske in splošno težko preživeti. Te šibke točke zahtevajo dve močno povezani in sinergijski usmeritvi politike. Prvi se osredotoča na nadaljevanje gospodarske in zaposlitvene rasti, da bi zagotovili nadaljnjo konvergenco regije proti EU-27. Bolj razvito gospodarstvo vodi do večjega deleža sodobnih storitev, ki temeljijo na znanju, in več visoko usposobljenih poklicev, kar je povezano z boljšimi delovnimi pogoji in kakšno kakovostjo dela. Prav tako vodi do boljših plač in več delovnih mest, kar družinam pomaga preživeti. Druga, prav tako pomembna politična usmeritev se osredotoča na spodbujanje sodelovanja in glasu delavcev na delovnem mestu, enakosti spolov pri delu ter ravnovesja med delom in zasebnim življenjem, da bi zagotovili pravične, vključujoče in robustne izboljšave delovnih pogojev in kakovosti zaposlitve v regiji. Ne sme biti kompromisa med količino in kakovostjo delovnih mest, prav tako za to ni ekonomskega ali družbenega razloga.

V tej razmeroma zgodnji fazi je vloga socialnih partnerjev pri podpori in aktivnem izvajanju politik, ki spodbujajo kakovost zaposlitve, dobre delovne pogoje, boljše ravnovesje med delom in zasebnim življenjem ter enakost spolov na delovnem mestu, bistvena. Socioekonomski sveti bi morali podpirati vključitev širokega spektra vidikov delovnih pogojev na dnevni red kolektivnih pogajanj in kolektivnih pogodb na vseh ravneh.

Akademska skupnost bi morala biti povabljena, da se vključi v kontekstualizacijo teorije raziskav delovnih pogojev ter k razlagi in širjenju rezultatov empiričnih raziskav. Čeprav je okvir Evropske ankete o delovnih pogojih razmeroma nov v regiji Zahodnega Balkana, bi morali raziskovalci na sorodnih področjih, kot so organizacijske vede, poklicna psihologija, sociologija dela, vedenjske vede, industrijski odnosi in ekonomija dela, sodelovati pri oblikovanju širše regionalne strokovne skupnosti z prispevanjem pristopov in znanja iz svojih disciplin.

1.↑This designation is without prejudice to positions on status, and is in line with UNSCR 1244/1999 and the ICJ Opinion on the Kosovo declaration of independence.

Ta izvršni povzetek je na voljo tudi za prenos v naslednjih ne-EU jezikih: albanščini, bosanščini, črnogorščini in srbščini.