Upokojevanje

15 April 2019

Do pred nekaj leti so se ljudje v EU praviloma upokojevali pri starosti 65 let in pogosto tudi prej. Upokojitvena starost je v državah članicah EU različna in se zvišuje. 

Ko se bo upokojila „baby-boom“ generacija, se bo upokojevalo več delavcev, kot jih bo vstopalo na trg. Glede na to, da ljudje živijo dlje in da rodnost v Evropi upada, je prednostna naloga politike EU spodbujati Evropejce, naj delajo dlje, da bi zagotovili vzdržnost pokojninskih sistemov in ustrezno socialno zaščito. V zadnjih letih so nekatere države članice dvignile starostno mejo za upokojitev (na primer, Irska na 68 let od leta 2028 in Nemčija na 67 let od leta 2031) in proučujejo možnosti za spodbujanje delavcev, naj delajo dlje. Povečuje se tudi število starejših delavcev, ki želijo delati dlje.

V beli knjigi Evropske komisije iz leta 2012 o pokojninah so predlagane pobude za oblikovanje okvira, ki bi starejšim delavcem omogočal, da še naprej delajo in prihranijo več denarja za upokojitev. Države članice tudi poziva, naj odpravijo razlike v predpisanih upokojitvenih starostih med moškimi in ženskami ter pregledajo neupravičene obvezne upokojitvene starosti. Komisija je pregledala tudi režime upokojevanja za delavce v Evropi, ki opravljajo težka ali nevarna dela, pri čemer so potekale razprave o aktualnih reformah in dobrih praksah, podana pa so bila tudi priporočila za države članice EU.

Delo Eurofounda

V preteklih letih je Eurofound analiziral vprašanja, povezana z upokojevanjem v državah EU. V raziskavah so bile proučene možnosti za predčasno in postopno upokojitev, možnosti za združevanje dela in delne upokojitve, delo po upokojitvi, prostovoljstvo med upokojitvijo in vprašanja pokojnin. V zadnjih letih se raziskave osredotočajo na podaljševanje delovne dobe nad sedanjo upokojitveno starostjo, pa tudi na vprašanja, povezana z delovnimi preferencami, dohodki in kakovostjo življenja.

Delovne preference glede upokojevanja

V analizi ugotovitev Eurofoundove tretje evropske raziskave o kakovosti življenja so bile proučene preference starejših delavcev glede delovnega časa. Ugotovljeno je bilo, da bi skoraj polovica delavcev, starih 50 let in več, raje delala manj ur, pri čemer so se upoštevale njihove finančne potrebe. Velik del upokojencev, ki trenutno ne opravljajo plačanega dela, bi rad delal vsaj nekaj ur na teden. V preiskavi je bilo tudi proučeno, kako lahko pregledi na sredini poklicne poti pomagajo pojasniti možnosti delavcev, da nadaljujejo z delom do višje upokojitvene starosti. 

Združevanje dela z delno upokojitvijo

Trenutno se starejši delavci zaradi zdravstvenih težav, invalidnosti in obveznosti oskrbe pogosto upokojijo, preden dopolnijo zakonsko določeno upokojitveno starost. Veliko več ljudi pa si želi, da bi enostavno delali manj, da bi bil delovni čas bolj prilagojen njihovim preferencam. Eden od načinov, kako motivirati ljudi in jim omogočiti, da bi delali dlje, je, da se omogoči zmanjšanje števila delovnih ur, z nadomestitvijo izgube dohodka z delno pokojnino ali delnim nadomestilom. V študiji Eurofounda je proučen vpliv takih shem delnega upokojevanja.

Delo po upokojitvi

V številnih državah starejši opravljajo plačano delo tudi po tem, ko dosežejo upokojitveno starost. V študiji Eurofounda o dohodkih iz dela po upokojitvi v EU so obravnavani motivi upokojencev za iskanje plačanega dela in njihove zaposlitvene možnosti. Proučene so strategije podjetij za zaposlovanje in zadržanje upokojencev, izpostavljene pa so tudi dileme in prednosti za starejše, ki želijo opravljati plačano delo. Proučeno je tudi, v kakšnem obsegu je delo po upokojitvi povezano s primernostjo dohodka v populaciji upokojencev.

Pokojninska reforma

Pokojnine so za številne upokojence glavni vir dohodka. Reforma pokojninskih sistemov v zadnjih letih se osredotoča na vzdržnost javnih pokojnin in zviševanje dejanske upokojitvene starosti. V študiji Eurofounda o vključevanju socialnih partnerjev v pokojninsko reformo v EU so obravnavane reforme, uvedene kot odgovor na gospodarsko in finančno krizo, pri čemer je poudarjena vloga socialnih partnerjev pri takih reformah od leta 2008.

Prostovoljstvo

Zaradi starajočega se prebivalstva v Evropi socialna vključenost starejših in strategije za spodbujanje prostovoljskega dela med starejšimi zdaj zasedajo pomembno mesto v političnem programu EU. V študiji o prostovoljstvu starejših v EU sta predstavljeni dobra praksa pri vseh vidikih prostovoljstva in njena povezava s socialno vključenostjo. Obravnavani so ukrepi za okrepitev prostovoljstva med prehodom iz dela v upokojitev.

Upokojevanje žensk in moških

Ženske se v večini držav članic upokojujejo prej kot moški, deloma zato, ker namenjajo več časa skrbi za vzdrževane osebe kot pripadniki moškega spola. Vendar se bo to v prihodnjih letih verjetno spremenilo zaradi načrtov za zvišanje upokojitvene starosti v številnih državah. Eurofound je proučil primer starejših delavk v Evropi in spodbude za nadaljnje povečevanje njihovega vključevanja na trg dela, ki izhaja iz predčasnega upokojevanja. 

Highlights (16)

Vsi (156)

Publications (44)

Articles (98)

News (10)

Events (4)