Delovni čas

Delovni čas je ključni element poklicnega življenja, njegovo zakonsko urejanje pa je v središču političnih, gospodarskih in družbenih razprav na ravni EU in nacionalni ravni. Za varovanje zdravja in varnosti delavcev direktiva EU o delovnem času določa, da morajo vse države članice zagotoviti minimalne standarde glede delovnega časa za vse delavce v EU. To vključuje standarde glede najdaljšega tedenskega delovnega časa (ki je določen na 48 ur), minimalnega časa počitka in odmorov, letnega dopusta, nočnega dela in izmenskega dela.

• Evropska komisija: Direktiva o delovnem času (2003/88/ES)
• Direktiva o delovnem času: Razlagalno sporočilo o Direktivi 2003/88/ES

Delo Eurofounda

Eurofound že več let zbira informacije o različnih vidikih delovnega časa in njihovih posledicah za delovne pogoje ter kakovost življenja moških in žensk v EU. Cilj Eurofoundovih študij o delovnem času je izboljšati razumevanje njegove organizacije in vpliva na zaposlovanje, produktivnost, dobro počutje ter ravnovesje med poklicnim in zasebnim življenjem. Podatki o delovnem času po kolektivnih pogodbah in vlogi socialnih partnerjev se redno objavljajo in so bili nedavno analizirani tudi z dolgoročne perspektive. Raziskave o delovnem času moških v primerjavi z delovnim časom žensk kažejo, da je pri moških veliko večja verjetnost, da bodo delali več ur, pri ženskah pa je bolj verjetno, da bodo več časa namenile neplačanemu gospodinjskemu delu.

Ureditev in organizacija delovnega časa

Zakonsko urejanje delovnega časa ima pomembno vlogo pri povečevanju ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem ter tudi udeležbe na trgu dela. V hitro spreminjajočih se gospodarskih razmerah potrebujejo podjetja in delavci prožnost. Eurofound je proučil razmerje med delovnim časom ter ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem z vidika različnih življenjskih obdobij.

V raziskavah so bili proučeni različni vidiki organizacije delovnega časa ter posledice za produktivnost in delovne razmere. Ker se organizacija delovnega časa spreminja, je Eurofound skupaj z Mednarodno organizacijo dela nedavno proučil vplive dela na daljavo ter mobilnega dela v okviru informacijske in komunikacijske tehnologije na delovni čas tistih, za katere veljajo take ureditve dela.

Ob upoštevanju dolgoročne perspektive delovnega časa je bil v nedavni študiji proučen razvoj vidikov delovnega časa po kolektivnih pogodbah v EU v začetku 21. stoletja. Študija se osredotoča zlasti na pet sektorjev: kemikalije, obdelavo kovin, bančništvo, maloprodajo in javno upravo. V poročilu so opisani institucionalni sistemi ureditve ter ocenjene spremembe dogovorjenega in običajnega števila delovnih ur med letoma 1999 in 2014.

Delovni čas v analizi raziskave

Tri obsežne raziskave Eurofounda zagotavljajo podatke o vprašanjih, povezanih z delovnim časom.

V evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) je delovni čas proučen z različnih vidikov. V šesti raziskavi EWCS iz leta 2015 je bila kakovost delovnega časa eden od sedmih indeksov kakovosti delovnih mest. Uporabljena je bila za ocenjevanje pogostosti dolgih delavnikov, možnosti za odmor, neobičajnega delovnega časa, ureditev delovnega časa in prožnosti ter njihovega vpliva na zdravje in dobro počutje delavcev. Glede na ugotovitve ima 43 % delavcev zelo reden delovni urnik.

Eurofound je z uporabo podatkov iz šeste evropske raziskave o delovnih razmerah proučil vzorce delovnega časa za trajnostno delo. V analizi so proučene povezave med vzorci delovnega časa, ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem ter preferencami glede delovnega časa, pa tudi zdravjem in dobrim počutjem delavcev. Ocenjena je tudi vzdržnost sedanjih delovnih razmer in vzorcev delovnega časa za prihodnost.

V evropski raziskavi o kakovosti življenja (EQLS) so proučene ureditve delovnega časa za plačano in neplačano delo ter njihov vpliv na zadovoljstvo z ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem.

Ureditve delovnega časa lahko znatno vplivajo na učinkovitost, produktivnost in konkurenčnost podjetij, pa tudi na zdravje, dobro počutje in motivacijo njihovih zaposlenih. Eurofound je v okviru evropske raziskave podjetij (ECS) izvedel tudi celovito raziskavo delovnega časa ter ravnovesja med poklicnim in zasebnim življenjem. Proučil je razširjenost prožnih ureditev delovnega časa in „shranjevanja delovnega časa“, delo s krajšim delovnim časom, nadure in nestandardni delovni čas; starševski dopust in druge vrste dolgotrajnega dopusta; postopno in predčasno upokojevanje, pa tudi posebne politike za podpiranje usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja v podjetjih.

Viri

• EurWORK: Database of wages, working time and collective disputes (Zbirka podatkov o plačah, delovnem času in kolektivnih sporih) – podatki na ravni držav
• EurWORK: Working life country profiles (Profili držav glede delovnega časa) – informacije na nacionalni ravni o delovnem času in njegovi ureditvi
• EurWORK: Članki o vprašanjih, povezanih z delovnim časom
• Ponazoritev podatkov: Šesta evropska raziskava o delovnih razmerah
• Ponazoritev podatkov: Četrta evropska raziskava o kakovosti življenja
• Vnosi v slovarju evropskih odnosov med delodajalci in delojemalci o: delovnem času, pogodbah o delovnem času in kolektivnih pogodbah, nadurah, delu s krajšim delovnim časom, delu s skrajšanim delovnim časom, izmenskem delu, delu za določen čas in letnem dopustu.