Invalidnost in kronične bolezni
Invalidnost ali kronična bolezen je na splošno opredeljena kot trajno zdravstveno stanje, ki omejuje vsakodnevne dejavnosti posameznika ali njegovo sposobnost enakopravnega interakcije z okoljem kot drugi. Ker se prebivalstvo EU stara, se število ljudi z invalidnostjo ali kroničnimi zdravstvenimi stanji povečuje. Za številne Evropejce z invalidnostjo ali kronično boleznijo obstaja veliko ovir, ki jim preprečujejo polno sodelovanje v vsakdanjem življenju, dostop do trga dela pa ostaja eden glavnih izzivov. Spodbujanje aktivne vključenosti in pravic oseb z invalidnostmi ali kroničnimi boleznimi v družbi je prednostna naloga agende EU.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
Orodja politike zaposlovanja invalidov za vključevanje delodajalcev - Ozadje
Ta ozadje obravnava kontekst politike EU glede sodelovanja oseb z invalidnostjo na trgu dela, pregleduje glavne ovire za vrzel v zaposlovanju invalidov ter predstavlja politična orodja in prakse na delovnem mestu, ki podpirajo njihovo zaposlitev, zadrževanje in razvoj kariere.Paths towards independent living and social inclusion in Europe for people with a disability - Background paper
This background paper looks at the EU policy context regarding deinstitutionalisation for people with long-term care needs, analyses trends and outlines strategies supporting independent living.Respondents with disabilities hit harder by unmet medical needs
Eurofound’s 2024 e-survey shows that people with disabilities in Europe are more than twice as likely as others to face unmet medical needs, with 40% reporting barriers in accessing healthcare. Financial situation, age, employment status and limited transport, especially in rural areas, are among the main reasons, underscoring persistent inequalities despite EU commitments to equal treatment.Na podlagi podatkov iz Evropske raziskave kakovosti življenja (EQLS) in Evropske raziskave delovnih pogojev (EWCS) ter drugih raziskav Eurofound preučuje neenakosti in izzive, s katerimi se soočajo invalidi, ter politične pristope, ki bi jih bilo mogoče raziskati.
Podatki iz e-raziskave Življenje in delo v EU osvetljujejo položaj ljudi z invalidnostjo med pandemijo in primerjajo njihovo stanje glede dostopa do zdravstvene oskrbe, duševnega počutja, finančnega položaja in optimizma glede prihodnosti.
Publikacija: Ljudje z invalidnostmi in pandemija COVID-19: Ugotovitve iz e-ankete Življenje, delo in COVID-19
Raziskave prav tako preučujejo razvoj politik v državah članicah EU, usmerjene v podporo vključevanju oseb z invalidnostjo na odprti trg dela, s posebnim poudarkom na treh fazah: vstop v zaposlitev, ostajanje na delovnem mestu in vrnitev na delo po odsotnosti. Raziskuje mehanizme in učinkovitost političnih ukrepov, ki so veljali pred pandemijo, ter ponuja posodobljeno analizo zgodnjih ukrepov politike, ustvarjenih po pandemiji.
Publikacija: Invalidnost in integracija trga dela: Politični trendi in podpora v državah članicah EU
3. marca 2021 je Evropska komisija predstavila svojo Strategijo za pravice oseb z invalidnostjo 2021–2030. Na podlagi prejšnje desetletne strategije 2010–2020 si prizadeva zagotoviti, da lahko osebe z invalidnostmi v celoti sodelujejo v družbi na enaki osnovi kot drugi. Čeprav je bilo v preteklih desetletjih napredek pri dostopu do zdravstva, izobraževanja, zaposlovanja, rekreacijskih dejavnosti in udeležbi v političnem življenju, je še veliko dela za odstranitev ovir. Opredeljuje ključne pobude pod tremi glavnimi temami: pravice EU; samostojno življenje in avtonomija; nediskriminacija in enake možnosti. Kot vodilno pobudo je Komisija leta 2022 predstavila paket za izboljšanje rezultatov na trgu dela za osebe z invalidnostjo. Leta 2024 je bil dosežen politični dogovor o predlogu Komisije za direktivo o vzpostavitvi Evropske karte invalidov in Evropske parkirne kartice za osebe z invalidnostjo.
Strategija za invalidnost prispeva k Evropskemu akcijskemu načrtu Steber socialnih pravic, ki ga je Komisija predstavila 4. marca 2021. Steber, ki so ga uradno razglasile institucije EU novembra 2017, odraža skupno zavezanost zagotavljanju zdravega, varnega in dobro prilagojenega delovnega okolja za delavce v EU. Poudarja pravico do enakega obravnavanja in možnosti glede zaposlovanja, socialne zaščite, izobraževanja ter dostopa do blaga in storitev, ki so na voljo javnosti, ne glede na invalidnost.
Desetletna strategija zagotavlja okvir za podporo ukrepom na ravni EU in držav članic za izvajanje Konvencije Združenih narodov o pravicah oseb z invalidnostjo (UNCRPD), ki jo je ZN sprejel leta 2006.
Evropska komisija: Unija enakosti: Strategija za pravice oseb z invalidnostjo 2021–2030opens in new tab
Evropska komisija: Evropski dan invalidov 2024opens in new tab
Evropska komisija: Evropski steber akcijskega načrta za socialne praviceopens in new tab
Evropska komisija: Osebe z invalidnostjoopens in new tab
Združeni narodi: Konvencija o pravicah invalidov (CRPD)opens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
13 January 2025
Quality of life in the EU in 2024: Results from the Living and Working in the EU e-survey
Eurofound’s e-survey captures the situation of European respondents and their post-pandemic concerns. This factsheet outlines the most recent data on the main challenges faced by Europeans, with a particular emphasis on the rising cost of living, health and mental health, access to healthcare services, work–life balance, and changes in telework opportunities. View the publication or read the findings in digital format via the related content.
21 March 2022
People with disabilities and the COVID-19 pandemic: Findings from the Living, working and COVID-19 e-survey
A new European Disability Strategy was launched in 2021 with the aim of intensifying progress on ensuring the full participation of people with disabilities in society. The increase of EU policy focus on people with disabilities is timely: the COVID-19 pandemic magnified the challenges they faced in many spheres of their lives.
This policy brief explores the situation of Europeans with disabilities during the pandemic. Using data from the third round of the Living, working and COVID-19 e-survey, conducted in February–March 2021, it compares the situation of respondents with and without disabilities in four areas: access to healthcare, mental well-being, financial situation and optimism about the future. The analyses show that on all indicators the situation of people with disabilities was significantly worse.
18 April 2021
Disability and labour market integration: Policy trends and support in EU Member States
This report examines policy developments in EU Member States aimed at supporting the inclusion of people with disabilities in the open labour market, with a particular focus on the three stages of entering into employment, staying in the job and returning to work after an absence. It explores the mechanisms and effectiveness of more than 150 different policy measures designed to address the dimensions in place in the EU before the COVID-19 pandemic: job creation, labour supply, labour demand and contextual factors. In addition, it provides an updated analysis of early policy measures created in the wake of the pandemic that aimed to support the labour market situation of people with disabilities. A country case study on Ireland complements the study by outlining the complexity of disability and support systems from a broader perspective. The report builds on the lessons learned and provides policy pointers to improve the integration of people with disabilities into the open labour market.
8 October 2020
Access to care services: Early childhood education and care, healthcare and long-term care
The right of access to good-quality care services is highlighted in the European Pillar of Social Rights. This report focuses on three care services: early childhood education and care (ECEC), healthcare, and long-term care. Access to these services has been shown to contribute to reducing inequalities throughout the life cycle and achieving equality for women and persons with disabilities. Drawing on input from the Network of Eurofound Correspondents and Eurofound’s own research, the report presents an overview of the current situation in various EU Member States, Norway and the UK, outlining barriers to the take-up of care services and differences in access issues between population groups. It pays particular attention to three areas that have the potential to improve access to services: ECEC for children with disabilities and special educational needs, e-healthcare and respite care.
15 October 2019
How to respond to chronic health problems in the workplace?
The number of workers living with chronic health conditions is rising in the EU. Such conditions affect people’s ability to work to varying degrees. While some are unable to continue working, many wish to and would be able to do so if their workplace made adaptations to accommodate their needs. Maintaining labour force participation is a key issue for policymakers in the context of demographic ageing and a falling working-age population.
This policy brief examines chronic disease in EU workplaces: its prevalence, the impact on ability to work, the extent that workplaces are making adjustments for workers with chronic disease and the effect of that on job quality. It finds that most workers with a chronic disease that limits their ability to work do not benefit from workplace accommodation. It also finds that such adaptations can have a positive impact on the quality and sustainability of work.
30 November 2018
Social and employment situation of people with disabilities
People with disabilities are among the most disadvantaged groups in the EU. This policy brief examines the social situation of people of working age with disabilities, using data from the 2011 and 2016 rounds of the European Quality of Life Survey (EQLS). The brief looks at changes over this period in employment, education and training, participation in society, social protection and healthcare, all priority areas of the European Disability Strategy. The brief also looks at the subjective well-being of this group of Europeans and examines the factors that influence their well-being. Among its policy pointers, the brief highlights the work that must be done to improve the employment situation of people with disabilities.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Daphne Ahrendt
Senior research managerDaphne Ahrendt je višja vodja raziskav v enoti za socialno politiko pri Eurofoundu. Odkar se je leta 2013 pridružila Eurofoundu, je njeno delo zajemalo širok razpon področij socialne politike. Trenutno usklajuje Eurofoundove dejavnosti v zvezi z upravljanjem in razvojem raziskav ter vodi pripravo in analizo e-raziskav o covidu-19. Daphne ima več kot 20 let izkušenj kot raziskovalka pri mednarodnih raziskavah, pred tem pa je delala v enoti Eurobarometra pri Evropski komisiji in v Nacionalnem centru za družbene raziskave v Londonu, kjer je sodelovala pri mednarodnem programu družbenih raziskav. Daphne je magistrirala iz politike kazenskega pravosodja na London School of Economics in diplomirala iz političnih znanosti na državni univerzi v San Franciscu.
Oscar Vargas Llave
Senior research managerOscar Vargas Llave is a senior research manager in the Working Life unit at Eurofound and manages projects on changes in the world of work and the impact on working conditions and related policies: organisation of working time, remote work, the right to disconnect, health and well-being and ageing. Before joining Eurofound in December 2009, he worked as project coordinator in the field of health and safety and was responsible for the Professional Card Scheme for the Construction Sector in Spain at the non-profit Fundación Laboral de la Construcción in Madrid. He has a background in industrial sociology (Universidad Pontificia de Salamanca), and also holds a Diploma in Social Science Research Methods from the University of Cardiff and a Master’s degree in Health and Safety from the Autonomous University of Madrid.
Sanna Nivakoski
Research officerSanna Nivakoski je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Njene raziskave se osredotočajo na strukturo gospodinjstev, samostojno življenje, stanovanja, enakost spolov in neplačano oskrbo. Preden se je leta 2021 pridružila Eurofoundu, je delala kot podoktorska raziskovalka na Geary Institute for Public Policy pri University College Dublin, Inštitutu za ekonomske in socialne raziskave v Dublinu ter Kraljevem kolegiju kirurgov na Irskem. Delala je na številnih raziskovalnih področjih mikroekonomije, vključno z dohodki in premoženjem v pokojnini, varčevanjem za pokojnino, medgeneracijskimi prenosi in finančnim vplivom vdovstva. Sanna je doktorirala iz ekonomije s Trinity College Dublin.
Angelina Atanasova
Research support officerAngelina Atanasova je raziskovalna podporna sodelavka v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Njene trenutne raziskovalne teme vključujejo socialni dialog in industrijske odnose ter pravice invalidov in vključevanje oseb z invalidnostjo na trg dela. Preden se je leta 2024 pridružila Eurofoundu, je desetletje delala na raziskavah politik v Bruslju, kot raziskovalka na Evropskem socialnem observatoriju, raziskovalka na Pravni fakulteti KU Leuven ter svetovalka za politiko na področju enakosti in preprečevanja diskriminacije na Open Society European Policy Institute. Doktorirala je iz prava EU in sociologije na KU Leuven ter magistrirala iz javnih politik na Central European University. Njena glavna raziskovalna področja vključujejo pravice invalidov, enakost, socialno vključenost in socialni dialog.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.





