Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Tema
Nazadnje posodobljeno: 19 January 2026

Neenakosti

Zmanjševanje neenakosti za državljane EU in spodbujanje navzgor usmerjene konvergence življenjskih razmer sta visoko na političnem dnevnem redu Evropske komisije. Dejavniki neenakosti lahko vključujejo spol, starost, invalidnost, zaposlitveni status in državljanstvo, kar vpliva na plačo in dohodek, dostop do socialnih, zdravstvenih in izobraževalnih storitev.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

19 January 2026
Neenakomerna slika spreminjajoče se Evrope: Ugotovitve iz e-raziskave Življenje in delo v EU 2025
Ugotovitve iz osmega kroga Eurofoundove e-raziskave Življenje in delo v EU iz leta 2025 kažejo na vztrajne gospodarske pritiske in neenakomerno stopnjo odpornosti med državami članicami. Kljub nižji inflaciji in trgam dela, ki ostajajo razmeroma stabilni glede na glavne kazalnike, se anketiranci še vedno soočajo z velikim finančnim pritiskom, z večjimi razlikami med dohodkovnimi skupinami, naraščajočo negotovostjo med najemniki in srednjeletnimi osebami ter nadaljevanjem negotovosti glede stanovanj, zlasti med gospodinjstvi z nizkimi dohodki in enostarševskimi gospodinjstvi.
Eszter Sándor+1
Drugi
17 October 2025
Ali je duševno zdravje Evrope še vedno v krizi?
Duševno zdravje v Evropi je na kritičnem razpotju. Čeprav so se nekateri kazalniki od pandemije izboljšali, novo poročilo Eurofounda razkriva zaskrbljujoče trende, vključno z zaskrbljujočo zaustavitvijo desetletja trajajočega zmanjševanja števila samomorov. V tej epizodi Eurofoundovih pogovorov se Mary McCaughey pogovarja z višjim vodjo raziskav Hansom Duboisom o tem zapletenem vprašanju in poudarja, da slabo duševno zdravje nesorazmerno prizadene ranljive skupine.
Mary McCaughey+2
Epizoda podkasta
15 September 2025
A picture of wealth inequality across EU Member States

Wealth inequality across EU Member States has important implications for access to education, healthcare and housing, as well as for people’s ability to actively participate in society.

This article summarises some of the main findings from the recently published report Unequal wealth: Exploring socioeconomic disparities across the EU. It maps wealth inequalities across EU Member States by drawing on data from the European Central Bank’s Household Finance and Consumption Survey (HFCS), covering the period between 2010 and 2021.

Carlos Vacas‑Soriano
Članek

Dohodkovna neenakost

Od začetka krize se je dohodkovna neenakost v EU povečala, ker se je proces dohodkovne konvergence med državami ustavil, dohodkovne neenakosti znotraj držav pa so se povečale. v plačah in dohodkih je še vedno zaskrbljujoča, revni zaposleni pa so še vedno pomembna skupina med delavci v EU. Eurofound je izvedel vrsto raziskav o teh vprašanjih, pri čemer je poudaril vplive na zaposlovanje, življenjske pogoje in kakovost življenja ter delovne pogoje.

Eurofound je preučil nedavni razvoj porazdelitve plač v EU, pri čemer se je osredotočil na razsežnost EU, hkrati pa je ponudil tudi primerjave držav v smislu dohodkovne in plačne neenakosti. Raziskave so proučevale tudi vlogo, ki jo imajo poklici pri strukturiranju neenakosti plač v EU.

Študija o dohodkovnih neenakostih in vzorcih zaposlovanja pred veliko recesijo in po njej je pokazala, da je recesija povečala neenakosti tako v EU kot celoti kot v večini držav članic. Kaže, da je brezposelnost in z njo povezano zmanjšanje dohodka glavni razlog za porast neenakosti v zadnjih letih.

Nedavne raziskave so raziskale tudi primer revščine zaposlenih in revnihzaposlenih. Poleg neposrednih ukrepov vlad za preprečevanje ali zmanjševanje neenakosti in povečanje dohodkov, kot so minimalna plača in plača, ki omogoča preživetje, progresivna obdavčitev, nadomestila za zaposlene in socialna pomoč, je treba več politične pozornosti nameniti posrednim ukrepom, ki izboljšujejo življenjski standard revnih zaposlenih, kot so prožnejše ureditve dela, stanovanjski dodatki, nadgrajevanje znanj in spretnosti ter otroško varstvo.

V poročilu o socialni koheziji in blaginji v EU je obravnavano, kako dohodkovne neenakosti spodkopavajo socialno kohezijo in blaginjo evropskih državljanov.

Socialna neenakost

Eurofoundove evropske raziskave o kakovosti življenja (EQLS) preučujejo neenakosti v različnih kazalnikih kakovosti življenja. Raziskava EQLS 2016 kaže, da kljub izboljšavam nekaterih kazalnikov obstajajo neenakosti pri drugih. Poudarja dilemo, da naraščajoča plima okrevanja po krizi ni dvignila vseh državljanov enako; Kakovost življenja ljudi v kvartilu z najnižjimi dohodki se je med letoma 2011 in 2016 izboljšala manj kot pri drugih. Nova tema v raziskavi iz leta 2016 je obravnavala "varčevanje" pri prihrankih pri hrani in odlašanje obiskov zdravnika ali zobozdravnika kot načina za obvladovanje pomanjkanja. 

V raziskavi EQLS 2016 je poudarjeno, da so neenakosti pri dostopu do oskrbe in njeni kakovosti pomembni dejavniki, ki omejujejo dostop do zaposlitve in udeležbe v družbi ter zmanjšujejo kakovost življenja. Velike razlike med državami članicami in med socialno-ekonomskimi skupinami pri ocenjevanju kakovosti storitev poudarjajo nadaljnji pomen ukrepov za odpravo neenakosti.

Razlike ali neenakosti v zdravju so vse bolj osredotočene na politiko. Podatki EQLS osvetljujejo spremembe v celotnem prebivalstvu EU in v zvezi s posameznimi skupinami. Najbolj pereče neenakosti so povezane z dohodkom in so poudarjene na primer v izkušnjah večjih težav pri dostopu do primarnega zdravstvenega varstva za ljudi v kvartilu z najnižjimi dohodki ter nižjih ocenah zadovoljstva s kakovostjo splošnih zdravnikov in bolnišničnih storitev.

Ženske v kvartilih z nižjimi dohodki so še posebej izpostavljene večjemu tveganju za težave z duševnim zdravjem. Nekatere skupine, zlasti (dolgotrajno) brezposelni, imajo veliko večjo verjetnost, da bodo doživele občutke socialne izključenosti. Ljudje z nižjo sekundarno izobrazbo ali manj poročajo o večji socialni izključenosti in za razliko od drugih med letoma 2011 in 2016 ni bilo izboljšanja.

Eurofound je izvedel vrsto študij o izzivih, s katerimi se soočajo starejši in mladi,tako pri vstopu na trg dela kot v zvezi z njihovim socialnim položajem.

Socialna mobilnost

Po vsej EU so državljani in vlade vse bolj zaskrbljeni, da bodo imele mlajše generacije prvič po desetletjih manj priložnosti za socialno mobilnost navzgor kot generacija njihovih staršev. To skrb delijo tisti z nizkimi dohodki in srednji razredi.

Eurofoundova študija na novo osvetljuje razpravo o socialni mobilnosti v EU in zagotavlja nove dokaze o vzorcih medgeneracijske socialne mobilnosti. Opredeljuje ključne ovire za socialno mobilnost in pregleduje politike, namenjene spodbujanju navzgor usmerjene socialne mobilnosti in enakih možnosti, zlasti na področju otroškega varstva, zgodnjega izobraževanja, šolanja in trga dela.

Neenakost spolov

V okviru Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) so bile v okviru Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) zlasti neenakosti v delovnih pogojih moških in žensk. Druge raziskave so bile izvedene na področjih, kot so razlike v zaposlenosti med spoloma, razlike v plačilu med spoloma, preglednost plač, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja ter prožne ureditve dela, v zadnjem času pa tudi o diskriminaciji moških pri delu. Evropska raziskava o kakovosti življenja poudarja sporočilo, da ženske še naprej opravljajo večino neplačanega gospodinjskega in negovalnega dela.

Neenakosti so se v nekaterih državah v zadnjih desetletjih povečale zaradi dejavnikov, kot so globalizacija, tehnološke spremembe, davčna politika in gospodarska kriza. Te neenakosti ovirajo gospodarsko rast in lahko vodijo v socialne konflikte, zmanjšujejo udeležbo v družbi in povečujejo socialno izključenost.

Cilj evropskega stebra socialnih pravic iz leta 2017 je odpraviti neenakosti na ključnih področjih in s tem okrepiti evropski socialni model. Ključne razsežnosti stebra so enake možnosti in dostop do trga dela, pravični delovni pogoji, ustrezna socialna zaščita in socialna vključenost.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Tadas Leončikas

Head of Unit
Employment research

Tadas Leončikas je od septembra 2022 vodja enote za zaposlovanje pri Eurofoundu. Pred tem je bil višji vodja raziskav v enoti za socialne politike, kjer je vodil evropsko raziskavo o kakovosti življenja (EQLS) in razvijal Eurofoundovo raziskavo. Odkar se je leta 2010 pridružil Eurofoundu, se je ukvarjal z različnimi temami, vključno z metodami raziskav, kakovostjo življenja, socialno mobilnostjo, socialno vključenostjo, zaupanjem in stanovanjskimi pomanjkljivostmi. V svoji prejšnji karieri je vodil Inštitut za etnične študije v Litvi, kjer je delal na študijah, povezanih s položajem etničnih manjšin, migrantov in drugih ranljivih skupin. Kot raziskovalec je v preteklosti sodeloval z Agencijo Evropske unije za temeljne pravice, Programom Združenih narodov za razvoj in Mednarodno organizacijo za migracije. Ima doktorat iz sociologije.

Massimiliano Mascherini

Head of Unit
Social policies research

Massimiliano Mascherini je od oktobra 2019 vodja enote za socialne politike pri Eurofoundu. Eurofoundu se je pridružil leta 2009 kot vodja raziskav, kjer je oblikoval in koordiniral projekte o zaposlovanju mladih, NEET-ih in enakosti spolov. Leta 2017 je postal višji vodja raziskav in vodil nove raziskave o spremljanju konvergence v EU. Poleg tega je vodil zasnovo Evropske raziskave kakovosti življenja 2026. Leta 2025 je prejel nagrado Brendan Walsh za najboljši članek, objavljen v Economic and Social Review. Prej je bil znanstveni sodelavec v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije. Študiral je na Univerzi v Firencah, kjer je študiral aktuarske in statistične vede ter pridobil doktorat iz uporabne statistike. Leta 2014 je pridobil znanstveno kvalifikacijo kot izredni profesor socialne statistike in demografije na italijanskem ministrstvu za univerze in raziskave. Bil je gostujoči sodelavec na Univerzi v Sydneyju in na Univerzi v Aalborgu ter gostujoči profesor na Papeški akademiji družbenih znanosti.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies