&w=3840&q=90)
Migracije in mobilnost
Notranji prosti pretok delovne sile je že nekaj let temelj politične agende EU, katerega temeljni cilji so spodbujanje meddržavnih izmenjav in uravnoteženje razlik v zvezi s posebnimi nacionalnimi sistemi. Migracije in mobilnost sta potrebni za odpravo neravnovesja v znanju in spretnostih ter odzivanje na povpraševanje na trgu dela. Mobilnost ponuja priložnosti za državljane EU.
Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.
What does Europe need: walls or workers? Recent national developments in managing labour migration in Europe
Recent developments in Europe’s labour migration policies reveal a picture of countries trying to balance security and resources concerns with finding solutions for labour shortages.Migration and mobility unpacked
Migration is a multifaceted and emotive phenomenon and, due to its complexity, also often a subject prone to misinformation. Moreover, it can be the target of disinformation. What is the reality?Role of human capital inequalities in social cohesion and convergence
This report examines convergence in human capital – specifically that of individuals with tertiary education – in the EU, analysing three phases: creation, utilisation in the labour market and mobility. The analysis finds that Member States are performing better in creating human capital through education but finds disparities in the other two phases, with differences in labour market opportunities resulting in different mobility flows. A cost estimate exercise reveals that a country’s lack of attractiveness to talented individuals has economic repercussions, and that loss of human capital through emigration is not balanced by returning or incoming talent. If the imbalance in human capital circulation in the EU is not addressed, this may hurt convergence, leaving Member States and regions without the skills to negotiate the twin transition successfully. An examination of policies to attract talent illuminates the need for long-term initiatives and to link them with labour market opportunities.
Glede na zapletenost migracij in mobilnosti so socialno-ekonomske raziskave ključnega pomena za informiranje o odzivih politike. Eurofoundova obsežna raziskava o različnih vidikih migrantov in mobilnih delavcev se osredotoča predvsem na geografsko mobilnost. Obravnava predvsem razmere državljanov EU na trgu dela v smislu mobilnosti znotraj EU ali notranjih migracij na eni strani in migracij državljanov tretjih držav v EU na drugi strani.
Sprejem in vključevanje migrantov
Analiza iz leta 2023 se osredotoča na družbeni vpliv migracijin obravnava izzive, povezane s prihodom več kot petih milijonov razseljenih oseb zaradi ruske invazije na Ukrajino od februarja 2022.
Publikacija: Ovire pri zaposlovanju razseljenih Ukrajincev
Začele se bodo druge raziskave o pomanjkanju delovne sile in premalo izkoriščenem potencialu delavcev,ki bodo preučevale politične intervencije in prakse podjetij. To bo posebej osredotočeno na sektorje, v katerih se je pomanjkanje delovne sile zaradi krize zaradi covida-19 še poslabšalo. Študije primerov bodo vključene tudi v korporativne pobude za vključevanje migrantov iz Ukrajine.
Politike mobilnosti in vključevanja delovne sile
Eurofound je preučil trende in politike v zvezi z mobilnostjo delovne sile v EU ter položaj napotenih delavcev v državah članicah.
Po množičnem pritoku prosilcev za azil v EU v obdobju 2015–2017 je Eurofoundova raziskava proučevala vlogo javnih storitev pri socialnem in ekonomskem vključevanju beguncev in prosilcev za azil, pri čemer se je osredotočila zlasti na vključevanje na trg dela, stanovanja, socialne storitve ter zdravstvene in izobraževalne storitve.
To je bilo nadaljevanje raziskav o pristopih k vključevanju beguncev in prosilcev za azil na trg dela, ki so bile izvedene kot takojšen odziv na begunsko krizo leta 2015, posodabljanja informacij o zakonodaji, preučevanja vključevanja na trg dela in raziskovanja vloge socialnih partnerjev.
Raziskave o migracijah, politikah trga dela in učinkovitem vključevanju državljanov tretjih držav so proučile usklajevanje politik med državami članicami in tudi pomembno vlogo socialnih partnerjev v zvezi z migracijami iz tretjih držav.
Eurofound je izvedel tudi študijo o ureditvi posrednikov na trgu dela in vlogi socialnih partnerjev pri preprečevanju trgovine z delovno silo. Druge raziskave so se osredotočile na vpliv mobilnosti in migracij zdravstvenih delavcev v državah srednje in vzhodne Evrope.
Lokalne politike vključevanja migrantov
Eurofound je med letoma 2006 in 2010 izvedel prejšnjo študijo z mrežo več kot 30 evropskih mest, ki sodelujejo pri podpiranju socialnega in ekonomskega vključevanja migrantov iz tretjih držav. Evropska mreža mest za lokalne integracijske politike za migrante (CLIP) je spodbujala strukturirano izmenjavo izkušenj prek ločenih mestnih poročil in delavnic, ki so zajemale štiri raziskovalne module o stanovanjih, raznolikosti, medkulturnih politikah in etničnem podjetništvu. Pridobljene izkušnje in zaključki iz rezultatov vsakega raziskovalnega modula so prispevali tudi k nacionalni in evropski razpravi o povezovanju.
EU, vlade in socialni partnerji se v praksi soočajo s številnimi izzivi, povezanimi z notranjo mobilnostjo. Resolucija Evropskega parlamenta z dne 20. maja 2021 se osredotoča na učinke pravil EU na prosto gibanje delavcev in storitev, spodbujanje mobilnosti znotraj EU kot orodja za usklajevanje ponudbe delovne sile s povpraševanjem ter usklajevanje potreb trga dela in znanj in spretnosti migrantov. To je še poslabšala ruska invazija na Ukrajino februarja 2022 in še ena begunska kriza v obsegu, ki ga ni bilo od druge svetovne vojne.
Hkrati je velik pritok beguncev v letu 2015 (pogosto imenovan "sirska begunska kriza") močno vplival na celotno EU in zunaj nje. Migracije so ena od glavnih prednostnih nalog politike Evropske komisije. Novi pakt o migracijah in azilu, ki ga je Komisija sprejela 23. septembra 2020, določa pravičnejši in bolj celosten pristop k upravljanju migracij in azila. Njen cilj je zmanjšati spodbude za nedovoljene migracije, razviti zakonite migracijske poti in ponovno vzpostaviti zaupanje med državami članicami pri upravljanju migracij. Med pobudami, vključenimi v sveženj, so akcijski načrt za vključevanje in vključevanje za obdobje 2021–2027, sveženj o znanjih in spretnostih ter talentih za privabljanje usposobljenih talentov na različnih trgih dela ter politika zakonitih migracij. Države članice EU so junija 2022 dosegle dogovor o več vidikih reforme v zvezi s pregledovanjem in registracijo migrantov, ki prihajajo na zunanje meje EU.
Evropski svet se je v odziv na vojno v Ukrajini in pritok beguncev v EU prvič v zgodovini skliceval na direktivo o začasni zaščiti in jo podaljšal do 4. marca 2024. Razseljenim osebam zagotavlja začasno zaščito in vključuje posebno zaščito otrok, dostop do izobraževanja in zdravstvenega varstva ter dostop do delovnih mest, nastanitve in stanovanj.
Komisija je aprila 2022 predstavila ambiciozno in trajnostno politiko zakonitih migracij, ki vključuje posebne ukrepe za podporo vključevanju oseb, ki bežijo pred vojno v Ukrajini, na trg dela EU. Komisija je nato junija 2022 objavila rezultate posebne raziskave Eurobarometer, ki je bila izvedena leta 2021 o javnem mnenju o vključevanju priseljencev v EU.
Evropska komisija: Migracije in azilopens in new tab
EUR-Lex: Akcijski načrt za vključevanje in vključevanje za obdobje 2021–2027opens in new tab
Evropska komisija: Zakonite poti v Evropsko unijoopens in new tab
EUR-Lex: Privabljanje znanj in spretnosti ter talentov v EUopens in new tab
Evropska komisija: Posebna raziskava Eurobarometra junij 2022: vključevanje priseljencev v Evropsko unijoopens in new tab
Evropski svet: Pritok beguncev iz Ukrajineopens in new tab
To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.
28 March 2024
Social impact of migration: Addressing the challenges of receiving and integrating Ukrainian refugees
This report focuses on the challenges that the EU Member States and Norway face when receiving and integrating refugees who fled Ukraine after Russia’s invasion in February 2022. It investigates their labour market integration and access to and experiences with public services that are crucial for societal inclusion. The main aim is to explore and highlight the interplay between different areas of integration: employment, housing arrangements, healthcare (including mental health care), access to childcare and social assistance. The report uses information collected by Eurofound from the Member States and Norway and covers developments up to mid-2023. It examines the following issues: employment levels and barriers to labour market access for Ukrainian refugees; support measures for labour market integration; and the ways in which the Member States and Norway facilitate access to key services (housing, education, healthcare and social assistance) and the challenges that have to be overcome in this regard.
14 June 2023
Barriers to employment of displaced Ukrainians
In responding to Russia’s war against Ukraine, the EU activated its Temporary Protection Directive (TPD) for people who fled the country, allowing them to settle in the EU and to access basic public services and the labour market. By spring 2023, more than 4.5 million people had made use of the TPD or similar national protection schemes in the EU. In 2022, the European Union Agency for Fundamental Rights conducted an online survey among people displaced from Ukraine. Eurofound has analysed the survey results on their experiences when seeking to access employment. This paper highlights the main barriers that displaced people encountered and suggests ways to facilitate their inclusion.
Watch the video - Joint webinar: Equality and inclusion in a post-pandemic EU
25 June 2020
Racial discrimination is not a thing of the past in the EU
27 November 2019
How your birthplace affects your workplace
Employment statistics consistently show that having a foreign background has an influence on people’s employment prospects. Less is known about the types of jobs workers with foreign backgrounds hold and their working conditions. This policy brief contributes to filling this gap. It compares the experience of workers with a foreign background to that of native workers; it also distinguishes between the experiences of first-generation and second-generation migrants and between those of women and men.
The evidence shows that having a foreign background can have a negative impact both on labour market integration and working conditions. However, significant differences emerge between different groups of migrants. The findings highlight the clear need for a nuanced approach to policymaking to ensure a level playing field in the labour market for workers with a foreign background.
19 June 2019
Role of public services in integrating refugees and asylum seekers
Following the influx of over three million asylum seekers into the European Union in the three-year period 2015–2017, Member States faced a number of challenges related to integrating the newly arrived into their country. This report explores the role of public services – specifically housing, social services, health and education services – in the social and economic integration of refugees and asylum seekers. It aims to identify the factors that hinder this process and the elements that contribute to successful integration. The overall focus is on destination countries, particularly the three countries most affected by the inflow of refugees and asylum seekers: Austria, Germany and Sweden.
Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.
Eleonora Peruffo
Research officerEleonora Peruffo je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu. Ukvarja se s temami, povezanimi z navzgor usmerjeno konvergenco in socialno kohezijo v Evropi. V obdobju 2021–2022 je izvajala analizo podatkov za evropsko telefonsko raziskavo o delovnih razmerah (EWCTS). Eurofoundu se je pridružila leta 2014 in se ukvarjala s temami, povezanimi s prestrukturiranjem, zaposlovanjem in digitalizacijo. Magistrirala je iz diplomatskih znanosti in mednarodnih odnosov, ki jo podeljuje Univerza v Trstu, in magistrirala iz računalništva - podatkovna analitika na National College of Ireland.
Karel Fric
Research officerKarel Fric je raziskovalec v enoti za socialno politiko pri Eurofoundu. Njegovo delo vključuje anketne raziskave, analizo podatkov in vodenje projektov, s posebnim poudarkom na delovnih in življenjskih pogojih, enakosti in diskriminaciji. Pred tem je delal kot raziskovalec v Agenciji Evropske unije za temeljne pravice na Dunaju v Avstriji in v raziskovalni in svetovalni organizaciji Panteia s sedežem v Zoetermeerju na Nizozemskem. Karel je doktoriral iz družbenih ved na Univerzi Erasmus v Rotterdamu in magistriral iz ekonomije na Univerzi v Utrechtu.
Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.
