EU mora usmerjati javno mnenje o poti evropskega električnega avtomobila v resničnost
Vizija Evropske komisije za celino, ki jo poganjajo čista, cenovno dostopna električna vozila, izdelana v Evropi – pobuda za majhne cenovno dostopne avtomobile – je plemenita. Prehod na prihodnost zelene mobilnosti pa ni odvisen le od tehnološke moči in ambicioznih ciljev, temveč tudi od gospodarske realnosti, s katero se soočajo običajna gospodinjstva. Ker je veliko Evropejcev še treba prepričati, da preidejo na električna vozila, bi lahko bila pred nami neravna pot.
Teče na prazno
Kar 51 % ljudi je izjavilo, da ne bi kupili električnega vozila (slika 1), glede na Eurofoundovo prihajajočo e-raziskavo Življenje in delo v EU (LWE) 2025.
Pripravljenost plačati električno vozilo
Odstotek prebivalstva, ki poroča, da je njihova pripravljenost plačati za električno vozilo (EV) v primerjavi z običajnim vozilom z motorjem z notranjim zgorevanjem (ICEV).
Source: Living and Working in the EU e-survey, 2025 wave
Najpomembnejša ovira za množično sprejetje električnih vozil je finančna. V času, ko se gospodinjstva spopadajo z vztrajno krizo življenjskih stroškov, je cena električnih vozil za mnoge še vedno previsoka.
Predsednica Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji(opens in new tab)This link opens in a new tab napovedi pobude "Milijoni Evropejcev želijo kupiti cenovno dostopne evropske avtomobile."
Več kot 60 % Evropejcev(opens in new tab)This link opens in a new tab visoke cene kot glavno pomanjkljivost električnih vozil. K temu pridružujejo širši finančni pritiski: skoraj tretjina evropskih gospodinjstev težko preživlja, kot LWE 2024.
Delež anketirancev s težavami z življenjskimi stroški v EU v obdobju 2023–2025 (%)
Source: Living and Working in the EU e-survey, 2024
Te težave pri preživetju se jasno kažejo tudi v številu ljudi, ki pričakujejo, da se bodo v naslednjih treh mesecih soočali s težavami pri plačevanju stroškov ogrevanja avtomobila: v povprečju jih je to res 19 %, več pa jih je to navedlo kot težavo na podeželju (21 %) kot v mestnih območjih (17 %). Ker so stroški delovanja električnega avtomobila potencialno nižji, bi prav to ljudje, ki bi imeli koristi od dostopa do trga električnih vozil, če bi se obravnavali pomisleki glede polnilne infrastrukture in nakupne cene.
Kljub temu bi nekaj več kot 1 od 10 kupil EV, če bi bil enake cene ali cenejši od običajnega avtomobila na motor. Od tistih, ki poročajo o pripravljenosti plačati več, je največje število (20%) poročalo, da bi bili pripravljeni plačati 20-odstotno cenovno premijo za električno vozilo v primerjavi s konvencionalnim avtomobilom. Ko ta premija doseže 30%, pa pripravljenost za plačilo močno pade.
Obtičal v nevtralnem položaju
Kljub tem finančnim izzivom je javna podpora denarnim spodbudam, kot so davčne olajšave ali cenovni bonusi, mešana. Medtem ko je 56 % Evropejcev za, jih je precejšnjih 44 % ambivalentnih ali proti. To pomanjkanje jasne potrditve je spet bolj očitno na podeželskih območjih (slika 3), kjerje odvisnost od avtomobilov največja.
Podpora za finančne spodbude za avtomobile, ki manj onesnažujejo, glede na stopnjo urbanizacije, povprečje EU-27
Odstotek prebivalstva, ki poroča, da je "nekoliko" ali "močno" naklonjeno cenovnemu bonusu (ali davčnemu dobropisu) za nakup avtomobila, ki manj onesnažuje.
Source: Living and Working in the EU e-survey, 2025 wave
Prebivalci podeželja ponavadi vozijo na daljše razdalje, kar lahko poveča skrbi, da bi električnemu avtomobilu zmanjkalo baterije, preden prispejo na cilj ali polnilno točko - občutek, znan kot "tesnoba za doseg". Poleg te zaskrbljenosti zaradi neustrezne infrastrukture za polnjenje zunaj večjih mest raziskave kažejo, (opens in new tab)This link opens in a new tab da lahko politike zelenega prehoda spodbudijo razkorak med podeželjem in mesti, zaradi česar imajo prebivalci podeželja občutek, da zaostajajo v procesu, za katerega se pričakuje, da bo "pravičen
Vrtljaji
Medtem ko se bo v prihodnosti morda zgodilo, da bo zelena energija poganjala evropsko gospodarstvo, se danes zdi, da še niso vzpostavljeni pogoji, da bi se ljudje odmaknili od trajnega motorja.
Načrtovana prepoved novih avtomobilov z motorjem z notranjim zgorevanjem do leta 2035(opens in new tab)This link opens in a new tab zeleni prehod prestavili v višjo prestavo, je naletela na precejšen odpor javnosti, ki temelji na pritožbah, ki so jih že izrazile avtomobilska industrija in nekatere nacionalne vlade. Samo petina Evropejcev podpira predlagano prepoved, medtem ko jih je veliko 42 % "odločno proti". To nasprotovanje je še bolj izrazito v podeželskih skupnostih, kjer je kar polovica prebivalcev proti ukrepu.
Nasprotovanje zakonu o prepovedi prodaje novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem, povprečje v EU-27
Odstotek prebivalstva, ki navaja, da "močno nasprotuje" zakonu, ki prepoveduje prodajo novih vozil z motorjem z notranjim zgorevanjem (bencinskih ali dizelskih).
Source: Living and Working in the EU e-survey, 2025 wave
Sektorska upočasnitev
Ta odnos začenja kazati resnične učinke na evropski avtomobilski sektor.
Medtem ko se je število popolnoma električnih vozil med letoma 2019 in 2024 povečalo za desetkrat, se je letna stopnja rasti po podatkih Eurostata zmanjšala z najvišje vrednosti 85% na samo 32% lani(opens in new tab)This link opens in a new tab.
Uvedba električnih vozil v EU: rast se nadaljuje, vendar se zagon upočasnjuje, 2018–2024
Source: Eurostat (road_eqs_zev)
To odraža ključne pomisleke, ki jih je Eurofound obravnaval v poročilu o zaposlovanju v avtomobilskem sektorju EU v začetku letošnjega leta, kot so: upočasnitev prodaje električnih vozil; krepitev mednarodne konkurence; zamude pri tehnoloških naložbah; in grozeča grožnja obsežnih odpuščanj.
Eurofoundov evropski pregled prestrukturiranja (ERM) je pred kratkim pokazal, da so prestrukturiranja velikih podjetij, povezana z zelenim prehodom, prvič po nekaj letih povzročila neto izgubo (slika 6).
Povečanje in izguba delovnih mest v napovedih obsežnega prestrukturiranja, EU-27, 2021–2024
Primeri, v katerih so podjetja kot razlog za prestrukturiranje navedla zeleni prehod.
Source: European Restructuring Monitor
Ta upad je bil v veliki meri posledica upada zaposlenosti, povezanega z "elektrifikacijo", kar je samo v letu 2024 privedlo do povečanja izgube 21.334 lobov. Največji delež primerov "elektrifikacije", zabeleženih v ERM (34 %), je bil povezan z električnimi avtomobili. Ta trend dokazujejo tudi nedavne raziskave, ki kažejo na neto izgubo delovnih mest v avtomobilskem sektorju v višini 13.142 zaradi upočasnitve prodaje električnih vozil in povečanja konkurence. Jasno je, da je treba nekaj storiti, da bi preprečili, da bi ta razglašeni "steber našega gospodarstva(opens in new tab)This link opens in a new tab" propadel.
Pot naprej
Pobuda Evropske komisije za majhne cenovno dostopne avtomobile mora dati prednost cenovni dostopnosti – to je prav v naslovu. Vizija e-avtomobilov usmerja Evropo v pravo smer, vendar mora priznati glavno oviro, ki je praktični skepticizem javnosti glede politik, ki ne obravnavajo resničnih ovir za sprejetje električnih vozil – skepticizem, ki je manj glede nasprotovanja okoljskim ciljem in bolj zaradi obotavljanja pri sprejemanju politik, ki preprosto ne odražajo življenjske realnosti Evropejcev.
To ne bo lahko. Niti korenček (finančne spodbude) niti palica (prepoved motorjev z notranjim zgorevanjem) doslej nista pridobila veliko prednosti, medtem ko evropska avtomobilska industrija še naprej trpi. To kaže, da je treba vložiti znatna prizadevanja in sprejeti nove, vključujoče politike.
Predsednica Ursula von der Leyen je v svojem govoru o stanju v Uniji govorila o pobudi za izgradnjo čistega, cenovno dostopnega evropskega električnega avtomobila, ki bi Evropo popeljal v električno prihodnost; upamo, da bo imel doseg, da nas bo pripeljal tja.
Slika: © Best_Seller/Adobe Stock
Avtorji
Marianna Baggio
Research officerMarianna Baggio je raziskovalka v enoti za socialne politike pri Eurofoundu, ki se ukvarja z vidiki evropske raziskave o kakovosti življenja (EQLS) ter temami preglednosti plačil med spoloma in neformalne oskrbe. Preden se je pridružila Eurofoundu, je delala kot analitičarka politik v strokovnem centru za vedenjske vpoglede pri Skupnem raziskovalnem središču Evropske komisije. Delala je kot postdoktorandka na Univerzi Vita-Salute San Raffaele (Milano) in Univerzi v Trentu. Prinaša tudi bogate izkušnje iz prejšnje vloge uradnika za družbeno odgovornost podjetij (CSR) v Južni Afriki. Marianna je doktorirala iz ekonomije in managementa na Univerzi v Trentu, specializirana za vedenjsko ekonomijo.
Marie Hyland
Research officerMarie Hyland se je Eurofoundu pridružila leta 2023 kot raziskovalka v enoti za socialno politiko. Pred tem je Marie več let preživela kot ekonomistka v Svetovni banki, kjer je delala na številnih vprašanjih, vključno s spolom, podnebnimi spremembami in razvojem zasebnega sektorja. Marieina raziskava je proučevala vpliv pravne diskriminacije na ekonomsko opolnomočenje žensk, obravnavala vlogo velikosti podjetja in vodstvenih praks na produktivnost in gospodarski razvoj ter analizirala ekonomijo politik za blažitev podnebnih sprememb. Marie je doktorirala iz ekonomije na Trinity College v Dublinu.
Related content
27 November 2025
E-survey 2025
18 September 2025
Prestrukturiranje podjetij in dvojni prehod: dokazi iz evropskega pregleda prestrukturiranja
29 June 2025
Narrowing the digital divide: Economic and social convergence in Europe’s digital transformation
Digitalisation has been on the EU policy agenda since 2000. While great strides have been made in this area over the past two decades, the digital transformation is not yet complete. This report seeks to deepen our understanding of the evolution towards a digital Europe. By applying the lens of convergence, the report assesses the progress of Member States towards the EU’s policy targets, where Member States are growing together and where digital gaps are expanding. It also considers the gaps in the progress of digitalisation between socioeconomic groups and regions.
According to almost all indicators analysed, historically lower-performing Member States have been catching up with the digital leaders. However, at a more granular level, digitalisation of businesses has been uneven and significant inequalities persist between regions and socioeconomic groups. The report shines a light on the role of digitalisation in the EU’s economic convergence and considers the progress in and benefits of digitalisation for the private sector.
The findings show that access is still an issue for vulnerable groups, in particular low-income households, older individuals and those with lower levels of education. Importantly, these are the groups that are more reliant on public services, and they may struggle to access e-government. While progress is being made, some groups remain at risk of being left behind in the digital transition. Considering this, the report highlights a range of policy approaches being deployed across Europe that aim to narrow the digital divide.
27 January 2025
