Minimalna plača

8 September 2022

Image of young female worker in a café

Izraz „minimalna plača“ se nanaša na različne zakonske omejitve najnižjega zneska, ki ga morajo delodajalci plačati delavcem. Zakonsko določena minimalna plača je urejena z zakoni in predpisi ter statutRead more

Izraz „minimalna plača“ se nanaša na različne zakonske omejitve najnižjega zneska, ki ga morajo delodajalci plačati delavcem. Zakonsko določena minimalna plača je urejena z zakoni in predpisi ter statuti. Kolektivno dogovorjene minimalne plače so določene v kolektivnih pogodbah, sklenjenih med sindikati in delodajalci.

Read less

Nedavne posodobitve

Minimum wages pilot project

Following a request from the European Parliament and decision from the European Commission, Eurofound is carrying out a...

How to ensure adequate minimum wages in an age of inflation

Minimum wages have risen significantly in 2022, as the EU Member States leave behind the cautious mood of the pandemic...

Okvir EU

Top

Minimum wages infographic
Infografika

V večini držav članic EU je nacionalna minimalna plača zakonsko določena, vendar se njena višina, mehanizmi prilagajanja in pokritost zelo razlikujejo. Minimalne plače v Avstriji, na Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem so določene v kolektivnih pogodbah, medtem ko se na Cipru zakonsko določena minimalna plača razlikuje glede na poklic.

Novembra 2017 so institucije EU skupaj razglasile evropski steber socialnih pravic, ki opredeljuje zavezo EU za poštene plače za delavce. To vključuje zagotavljanje ustreznih plač, ki delavcem in njihovim družinam omogočajo dostojen življenjski standard, omogočanje nizkokvalificiranim in mladim delavcem, da najdejo zaposlitev, ter hkrati zagotavljanje privlačnosti dela s finančnega vidika.

Nova Evropska komisija, ki je nastopila mandat decembra 2019, je to zavezo ponovila in na dnevni red uvrstila pobudo za reformo minimalne plače v EU. Vizija Komisije za močno socialno Evropo odpira pot za akcijski načrt za izvajanje socialnega stebra . Po dveh krogih posvetovanj s socialnimi partnerji februarja in junija je Komisija 28. oktobra 2020 predložila predlog direktive EU o ustreznih minimalnih plačah. Cilj je, da bi do leta 2024 vsi delavci v EU zaslužili pošteno in ustrezno plačo, ne glede na to, kje živijo.

Eurofoundova prizadevanja v zvezi z minimalno plačo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o gospodarstvu za ljudi.

Read less

Raziskave

Top

Eurofound redno poroča o plačah v EU, vključno z letno raziskavo o gibanju višine minimalne plače po celotni EU (ter na Norveškem in v Združenem kraljestvu), ter pregleduje, kako nacionalne vlade in socialni partnerji sodelujejo pri določanju nove višine minimalne plače.Read more

Eurofound redno poroča o plačah v EU, vključno z letno raziskavo o gibanju višine minimalne plače po celotni EU (ter na Norveškem in v Združenem kraljestvu), ter pregleduje, kako nacionalne vlade in socialni partnerji sodelujejo pri določanju nove višine minimalne plače. Obravnava tudi pojem dostojne plače, katere cilj je delavcem in njihovim družinam zagotoviti dostojen življenjski standard in družbeno udejstvovanje kot odgovor na neustrezen dohodek mnogih gospodinjstev z zaposlenimi člani, ki so odvisna od obstoječe zakonsko določene minimalne plače.

Gibanje plač

V letnem pregledu minimalnih plač je povzeto, kako so bile med letom 2020, ki ga je zaznamovala pandemija bolezni covid-19, določene stopnje minimalne plače za leto 2021. Predstavljeni so težave, s katerimi so se srečevali državni nosilci odločanja, ter njihovi odzivi na izzive odpravljanja gospodarskih in socialnih posledic pandemije pri sprejemanju odločitev v zvezi z minimalno plačo. Opisan je obseg, v katerem so bile obravnavane minimalne plače pri podpornih ukrepih, povezanih s pandemijo bolezni covid-19. V poročilu je obravnavan napredek v zvezi s pobudo EU o ustreznih minimalnih plačah ter opisani odzivi socialnih partnerjev na ravni EU in državnih nosilcev odločanja.

V prejšnji raziskavi o plačah v Evropi v 21. stoletju je Eurofound raziskal posledice hipotetičnega scenarija minimalne plače, usklajene na ravni EU in določene v višini 60 % mediane nacionalne plače.

Vpliv pandemije bolezni covid-19 na osebe z nizkimi plačami

Pandemija bolezni covid-19 bo verjetno vplivala na tekočo razpravo o minimalni plači, saj je veliko delavcev, ki med pandemijo zagotavljajo osnovne storitve, na dnu plačilne lestvice, na primer delavci v maloprodaji, verigah preskrbe s hrano ali delavci na področju nege in oskrbe. Brezposelnost je najprej prizadela druge delavce z nizkimi plačami, in sicer delavce v gostinskem sektorju ali dejavnostih za prosti čas in razvedrilo. Ker brezposelnost narašča, bo pomembno razumeti, kako lahko minimalne plače prispevajo h kombinaciji politik, ki jo vlade in socialni partnerji trenutno uporabljajo za ublažitev gospodarskih in družbenih učinkov. Eurofoundova spletna anketa Življenje, delo in covid-19 je pokazala, da skoraj polovica gospodinjstev že težko shaja skozi mesec. Minimalne plače bi lahko imele politično vlogo pri stabilizaciji dohodkov.

Minimalna plača v primerjavi z dostojno plačo

Večina držav EU ima zakonsko določeno minimalno plačo. Podoben, a ločen pojem je dostojna plača, tj. plača, ki prejemniku (in v nekaterih primerih vzdrževanim družinskim članom) zagotavlja osnoven, vendar sprejemljiv življenjski standard. Višina dostojne plače temelji na podrobnem in redno posodabljanjem obračunu cen osnovnih storitev in blaga, potrebnih za tak življenjski standard, njen namen pa je tudi prikazati, da prevladujoče zakonsko določene minimalne plače za to ne zadostujejo. Kampanje za dostojno plačo so na splošno prostovoljne ter temeljijo na sodelovanju koalicij interesnih skupin, sindikatov in delodajalcev. Te kampanje lahko prevzamejo zagovorniško vlogo (Irska) in akreditacijsko vlogo (Združeno kraljestvo), kjer so organizacije uradno akreditirane kot delodajalci, ki zagotavljajo dostojno plačo. V skladu z določbami o poštenih plačah, opredeljenimi v socialnem stebru, je cilj Eurofoundove raziskave zagotoviti oblikovalcem politik praktičen vodnik za koncept dostojne plače.

Pilotni projekt o spremembah minimalne plače

Eurofound bo na zahtevo Evropskega parlamenta in Komisije izvedel pilotni projekt o spremembah minimalne plače v EU med letoma 2021 in 2023. Za več informacij glejte spodnji razdelek „Tekoče delo“.

Read less

Ključni rezultati iz preteklih let

Show more (12)

Ključna sporočila

Top

· Ženske so med zaposlenimi z minimalno plačo prekomerno zastopane v skoraj vseh državah članicah, ne glede na opredelitev prejemnika minimalne plače.

Read more

· Ženske so med zaposlenimi z minimalno plačo prekomerno zastopane v skoraj vseh državah članicah, ne glede na opredelitev prejemnika minimalne plače.

· Vsak deseti delavec v EU je leta 2017 zaslužil približno minimalno plačo (+/–10 %).

· V letu 2019 je veliko držav članic razpravljalo o nadaljnjem znatnem povečanju minimalnih plač po letu 2020, delno glede na relativni cilj, delno v absolutnem smislu.

· Zakonsko določene minimalne plače so postale pravičnejše v primerjavi z drugimi delavskimi plačami od začetka tisočletja (če se zakonsko določene minimalne plače primerjajo z mediano plač vseh delavcev).

· Kljub temu naraščanju minimalne plače v večini držav ostajajo te pod 60 % ali celo pod 50 % mediane plač. To velja zlasti v državah članicah srednje in vzhodne Evrope, ki so na začetku novega tisočletja izhajale iz zelo nizkih relativnih stopenj in v katerih je višina minimalne plače v zakonodaji še vedno določena na ravni približno 50 % mediane ali manj.

· Na splošno 7 od 10 delavcev z minimalno plačo poroča, da vsaj deloma težko shajajo s plačo skozi mesec, v primerjavi z manj kot 5 od 10 delavcev, ki prejemajo plačo, višjo od minimalne, vendar pa se te številke močno razlikujejo med posameznimi državami. Tako se na primer skozi mesec težko ali zelo težko prebija manj kot 10 % delavcev z minimalno plačo na Danskem, Finskem, v Nemčiji in na Švedskem; na drugi strani se te številke gibljejo med 50 % in 60 % v Bolgariji, na Hrvaškem in Cipru ter 80 % v Grčiji.

· Vlade v vsej Evropi se odzivajo z različnimi ukrepi za stabilizacijo dohodkov tistih, ki jih je prizadela kriza zaradi nove koronavirusne bolezni. Minimalne plače imajo lahko pomembno vlogo v kombinaciji politik za stabilizacijo dohodkov in s tem pomagajo pri ukrepanju za boj proti nezadržnemu slabšanju razmer v recesijo ali depresijo.

· Eurofoundova podatkovna zbirka EU PolicyWatch kaže tudi, da so vlade pri določanju zgornjega ali spodnjega praga varstvenega dodatka, na primer za začasno delo, pogosto upoštevale zakonsko določeno minimalno plačo.

· Pandemija bolezni covid-19 je močno prizadela zlasti sektorje in poklice z večjim deležem delavcev z minimalno plačo: delavci v kmetijstvu (v tem sektorju minimalno plačo prejema 15 % delavcev, za nekatera kmetijska dela pa okoli 20 %), maloprodaji (13 %) ter čistilno osebje in pomočniki (25 %) so med tistimi, ki so ključni za družbo v času omejevanja socialnih stikov in zaustavitve javnega življenja.

· Učinke javnozdravstvenih ukrepov je bilo takoj ob pojavu bolezni covid-19 mogoče čutiti tudi v drugih sektorjih in poklicih, kjer je delež delavcev z minimalno plačo večji – zlasti v gostinstvu (16 %), kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti ter dejavnosti gospodinjskih (14 %) in osebnih storitev (16 %).

Read less

Publikacije in podatki

Top

Spodnje rubrike zagotavljajo dostop do številnih publikacij, podatkov in tekočih dejavnosti v zvezi s to temo. 

  • Publikacije (153)
  • Podatki
  • Tekoče dejavnosti (1)

Tekoče dejavnosti

Research continues in this topic on a variety of themes, which are outlined below with links to forthcoming titles. 

Pilot project on minimum wages

Following a request from the European Parliament and decision from the European Commission, Eurofound will carry out a pilot project on the 'Role of the minimum wage in establishing the Universal Labour Guarantee' in the EU from 2021 to 2023. The purpose of this pilot project is to provide data and research evidence that will feed into the monitoring of the European Commission’s initiative on adequate minimum wages. The main objectives will be examined in three distinct modules:

  • Module 1: Enforcement of minimum wages and compliance – providing a measurement of compliance with minimum wage regulation and discussing the methodological and policy issues related to this measurement
  • Module 2: Database on minimum wage rates applicable to low-paid jobs – building a database on minimum wages in collective agreements
  • Module 3: Minimum tariffs in collective agreements – to verify the presence of minimum tariffs for self-employed in collective agreements