Pilotni projekt o minimalnih plačah ( 2021–2023)
Na zahtevo Evropskega parlamenta in odločitev Evropske komisije Eurofound v EU od leta 2021 do leta 2023 izvaja pilotni projekt o vlogi minimalne plače pri vzpostavitvi univerzalnega jamstva za delo.
Namen tega pilotnega projekta je zagotoviti podatke in raziskovalne dokaze, ki bodo vključeni v spremljanje pobude Komisije o ustreznih minimalnih plačah(opens in new tab)This link opens in a new tab. Glavni cilji bodo obravnavani v treh ločenih modulih:
Modul 1: Uveljavljanje minimalnih plač in skladnost – zagotavljanje merjenja skladnosti z predpisi o minimalni plači ter razprava o metodoloških in političnih vprašanjih, povezanih s tem merjenjem
Modul 2: Zbirka podatkov o minimalnih plačah, ki se uporabljajo za slabo plačana delovna mesta – izdelava podatkovne zbirke o minimalnih plačah v kolektivnih pogodbah
Modul 3: Najnižje tarife v kolektivnih pogodbah – preverjanje prisotnosti minimalnih tarif za samozaposlene v kolektivnih pogodbah
Ustanovljeni sta bili dve strokovni skupini, ki sta podpirali delo na tem pilotnem projektu v celotnem trajanju. Te skupine združujejo strokovno znanje na ravni EU na področju spremljanja skladnosti z minimalnimi plačami (modul 1) ali kolektivnimi pogajanji/kolektivnimi pogodbami (modul 2 in modul 3). Skupine sestavljajo strokovnjaki iz sindikatov, organizacij delodajalcev in vlad, ki jih imenuje upravni odbor Eurofounda, strokovnjaki, ki upravljajo nacionalne registre kolektivnih pogodb, akademski strokovnjaki in strokovnjaki iz Mednarodne organizacije dela (MOD), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupnega raziskovalnega središča (JRC) in Evropske komisije.
Modul 1 obravnava spremljanje uveljavljanja in spoštovanja minimalnih plač. Izvrševanje je pomembno vprašanje na splošno, zlasti pri obravnavi delovnih in socialnih predpisov. Skladnost z uredbo o minimalni plači je pomembna za zagotavljanje pravic in zaščite delavcev ter enakih konkurenčnih pogojev za podjetja in poštene konkurence.
Modul 1 pilotnega projekta je sestavljen iz treh medsebojno povezanih delovnih sklopov, ki bodo izvedeni med letoma 2021 in 2023.
Delovni sklop 1 – Pristopi k ocenjevanju obsega neskladnosti: Prvi delovni sveženj se je začel izvajati sredi leta 2021 in preučuje, kaj je (že) znano o stopnji neskladnosti z zakonsko določenimi plačami in minimalnimi plačami kolektivnih pogodb v državah članicah EU. Opredeljuje nacionalne vire in metode, ki se uporabljajo za oceno obsega neskladnosti s predpisi o minimalni plači, ter obravnava izzive, povezane s pridobivanjem zanesljivih ocen. Poleg nacionalnih pristopov zagotavlja metodološko razpravo o težavah za količinsko opredelitev neskladnosti in raziskovanje izvedljivosti uporabe (harmoniziranih) virov podatkov na ravni EU – za oceno obsega neskladnosti s predpisi o minimalni plači. Ob upoštevanju izvedljivosti in opozoril se izvedejo ocene obsega neskladnosti.
Delovni sveženj 2 – Pregled izvršilnih institucij, politik in praks: Drugi delovni sveženj se je začel konec leta 2021 in preučuje sklope orodij, institucij in predpisov, ki jih države članice trenutno uporabljajo za spremljanje, izvrševanje in spodbujanje skladnosti s predpisi o minimalni plači. Preučuje glavne kontrolne institucije, njihove zmogljivosti in vire, vlogo socialnih partnerjev pri spremljanju skladnosti, usklajevanje med različnimi akterji ter vrste uporabljenih strategij in ukrepov, vključno s sankcijami. Te politike in prakse je treba obravnavati v okviru zakonodaje ali drugih oblik ureditve minimalnih plač in izvršilnih institucij. Ta delovni sveženj temelji na mreži Eurofoundovih dopisnikov (NEC) in njihovih razgovorih z ustreznimi nacionalnimi akterji.
Delovni sklop 3 – Analiza politike za izbrane sektorje: S tretjim delovnim svežnjem, ki se bo začel izvajati sredi leta 2022, bo zaključena kvalitativna raziskava. Temeljil bo na ugotovitvah prvega in drugega delovnega svežnja ter si prizadeval za poglobljeno preučitev vzrokov za neskladnost in ovir, kateri ukrepi politike se zdijo uspešni v katerem okviru, razloge za to in zakaj ne, ali bi se nekateri ukrepi politike lahko prenesli v druge države in v kakšnih okoliščinah. Prav tako bi si prizadevala za bolj splošne informacije iz ukrepov politike o neskladnosti na drugih področjih. Natančneje, analiza politike se bo osredotočila samo na izbrane sektorje v nekaterih izbranih državah.
Končno integrirano poročilo, ki zajema vsa tri področja, je bilo objavljeno novembra 2023.
27 November 2023
In the EU, non-compliance with statutory or negotiated minimum wages averages 6.93% or 1.3%, depending on the statistics used. The lowest national estimate is 0.01% in Belgium and the highest is 11.59% in Hungary. It mostly affects young workers, those on fixed-term or part-time contracts and those working for small companies. It is more common in services than in manufacturing, and is characterised by shorter working time. Member States monitor, enforce and promote compliance in similar ways, although with some differences. This report identifies hindering and enabling factors. Some countries focus on specific economic sectors, such as construction, domestic work, platform work, agriculture and meat processing. National authorities often enforce minimum wages indirectly by helping employers comply, raising workers’ awareness, and helping stakeholders increase cooperation and develop faster procedures. Combining these soft initiatives with tougher measures increases the effectiveness of inspectorates’ actions in enforcing compliance with minimum wages.
V drugem modulu je zasnovana in pilotno oblikovana zbirka podatkov o minimalni plači kolektivno dogovorjenih v zvezi z nizko in srednje plačanimi delovnimi mesti in sektorji.
Delo na tem modulu se je začelo leta 2021 z razvojem konceptualne opombe. V opombi je opisano, kako je mogoče izbrati niz nizko do srednje plačanih delovnih mest ali sektorjev in kako je mogoče pripraviti reprezentativen vzorec kolektivnih pogodb, povezanih s temi delovnimi mesti ali sektorji. Na podlagi razpoložljivosti in dostopnosti nacionalnih registrov kolektivnih pogodb predlaga pristope vzorčenja za posamezne države. Opisano je tudi, kateri parametri bodo vključeni v zbiranje podatkov.
Vzporedno s konceptualnim delom se je projektna skupina v letu 2021 povezala z nacionalnimi registri in ponudniki podatkov kolektivnih pogodb, da bi določila obseg in dostopnost njihovih podatkovnih zbirk ter si prizadevala za sodelovanje.
Eurofound je leta 2022 začel razvijati infrastrukturo spletnih podatkovnih zbirk, ki omogoča kodiranje plačnih postavk iz kolektivnih pogodb med letoma 2015 in 2022 ter vseh drugih ustreznih informacij.
Metodologija kodiranja in sklop kazalnikov gibanja minimalnih plač po kolektivnih pogodbah sta opisana v končnem konsolidiranem poročilu.
Posebnosti držav in drugi metapodatki so dokumentirani v delovnih dokumentih 27 držav, ki bodo objavljeni marca 2024.
Konsolidirano končno poročilo je bilo objavljeno januarja 2024, baza podatkov pa februarja 2024
26 January 2024
In this pilot project, Eurofound successfully established the feasibility of, and piloted, an EU-wide database of minimum pay rates contained in collective agreements related to low-paid workers. A conceptual and measurement framework was devised, a total of 692 collective agreements – related to 24 low-paid sectors of interest – were selected to be ‘fully coded’ and representative data on negotiated minimum pay were compiled for 24 EU Member States. Based on more than 3,202 renewal texts, time series of collectively agreed minimum rates were created from 2015 to 2022 for 19 countries. This is the first time that an EU-wide data collection has provided comparative time series on negotiated pay. Key findings are is that in some countries outdated agreements contain rates below the applicable statutory minima, and that the potential of collective agreements to regulate pay generally or for employees earning higher wages than the minimum pay is not always fully capitalised on.
See also the national country reports (Eurofound papers), providing meta-data for the data collection, at the end of this web page.
Tretji modul se je začel leta 2021 in si je prizadeval opredeliti nacionalne/sektorske pristope k urejanju minimalnih plač ali drugih oblik plač (plače, tarife, pristojbine, cene) samozaposlenih, da bi razumeli, kako jih je mogoče določiti za določena delovna mesta ali poklice v sektorjih z visoko stopnjo samostojnih delavcev/ranljivih in prikritih samozaposlenih.
Glavna raziskovalna vprašanja tega modula so naslednja:
Ali je pravno mogoče, da se samozaposleni včlanijo v sindikate ali da jih zastopajo druge oblike zastopanja delavcev na nacionalni ravni?
Ali obstajajo konkretni primeri sindikatov ali drugih oblik zastopanja zaposlenih za samozaposlene na nacionalni ravni?
Ali na nacionalni ravni obstajajo kolektivna pogajanja in sporazumi za samozaposlene?
Ali obstajajo zakoni in/ali pravila in predpisi o minimalnih plačah in drugih oblikah plačila (na primer plače, tarife, pristojbine, cene) za samozaposlene?
Ali obstajajo kolektivna pogajanja in/ali sporazumi o minimalnih plačah in drugih oblikah plačila za samozaposlene osebe (na primer plače, tarife, pristojbine, cene)?
Poročilo za ta modul je bilo objavljeno novembra 2022.
30 November 2022
This report is carried out in the context of the three-year pilot project (2021–2023), ‘Role of the minimum wage in establishing the Universal Labour Guarantee’, mandated to Eurofound by the European Commission. Its focus is module 3 of the project, investigating minimum wages and other forms of pay for the self-employed. Out of concern for the challenging conditions faced by certain groups of self-employed workers, some Member States have established or are in discussions about proposing some statutory forms of minimum pay for selected categories of the self-employed. The main objective of the report is to understand how minimum wages, wage rates, tariffs, fees and other forms of pay could be fixed for specific jobs or professions in sectors having a high level of ‘vulnerable’ workers, as well as ‘concealed’ self-employed. While the majority of Member States allow trade union representation, the right to collective bargaining for the self-employed is much more limited. Only a small number of Member States provide examples of collectively agreed minimum wages or other forms of pay for the self-employed.
All content
This list provides access to all Eurofound outputs published on this subject.
Eurofound expert
Christine Aumayr-Pintar
Senior research managerChristine Aumayr-Pintar je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Usklajuje Eurofoundove raziskave o socialnem dialogu in odnosih med delodajalci in delojemalci ter nadzira mrežo Eurofoundovih dopisnikov (NEC). Njeno primarno raziskovalno strokovno znanje – pristop s primerjalnega vseevropskega vidika – se osredotoča na minimalne plače, kolektivno dogovorjene plače in preglednost plač med spoloma. Preden se je leta 2009 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka na področju trgov dela in regionalne ekonomije pri Joanneum Research v Avstriji. Magistrirala je iz ekonomije in doktorirala iz družboslovja/ekonomije, študirala je ekonomijo v Gradcu, na Dunaju in v Jönköpingu.
Topics of expertise
