Pilotni projekt minimalnih plač (2021 do 2023)
Na zahtevo Evropskega parlamenta in odločitvi Evropske komisije Eurofound izvaja pilotni projekt z naslovom 'Vloga minimalne plače pri vzpostavitvi univerzalnega jamstva za delo' v EU od leta 2021 do 2023.
Na zahtevo Evropskega parlamenta in odločitvi Evropske komisije je Eurofound izvedel pilotni projekt z naslovom 'Vloga minimalne plače pri vzpostavitvi univerzalnega jamstva za delo' v EU od leta 2021 do 2023.
Namen tega pilotnega projekta je bil zagotoviti podatke in raziskovalne dokaze za spremljanje pobude Komisije glede ustreznih minimalnih plač.opens in new tab Glavni cilji so bili preučeni v treh ločenih modulih:
Modul 1: Uveljavljanje minimalnih plač in skladnost – zagotavljanje merjenja skladnosti z regulacijo minimalne plače ter razprava o metodoloških in političnih vprašanjih, povezanih s to meritvijo
Modul 2: Baza podatkov o minimalnih plačah, ki veljajo za nizko plačana delovna mesta – gradnja baze podatkov o minimalnih plačah v kolektivnih pogodbah
Modul 3: Minimalne tarife v kolektivnih pogodbah – za preverjanje prisotnosti minimalnih tarif za samozaposlene v kolektivnih pogodbah
Ustanovljeni sta bili dve strokovni skupini, ki sta podpirali delo na tem pilotnem projektu skozi celotno trajanje. Te skupine so združile strokovno znanje EU na področju spremljanja skladnosti z minimalnimi plačami (modul 1) ali kolektivnih pogajanj/kolektivnih pogodb (modul 2 in modul 3). Skupine so sestavljali strokovnjaki iz sindikatov, delodajalskih organizacij in vlad, ki jih je imenoval upravni odbor Eurofounda, strokovnjaki, ki upravljajo nacionalne registre kolektivnih pogodb, akademski strokovnjaki in strokovnjaki iz Mednarodne organizacije dela (ILO), Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj (OECD), Skupnega raziskovalnega centra (JRC) in Evropske komisije.
Modul 1 se je ukvarjal z nadzorom izvrševanja in spoštovanja minimalnih plač. Izvrševanje je pomembna tema na splošno, še posebej pri upoštevanju delovnih in socialnih predpisov. Skladnost z zakonodajo o minimalni plači je pomembna za zagotavljanje pravic in zaščite delavcev ter za enake pogoje za poslovanje in pošteno konkurenco.
Modul 1 pilotnega projekta je obsegal tri medsebojno povezane delovne pakete, ki naj bi potekali med letoma 2021 in 2023.
Paket dela 1 - Pristopi k ocenjevanju obsega neskladnosti: Prvi delovni paket se je začel sredi leta 2021 in je preučeval, kaj je (že) znano o stopnji neskladnosti z zakonsko določenimi in kolektivno dogovorjenimi minimalnimi plačami v državah članicah EU. Identificiral je nacionalne vire in metode, uporabljene za oceno obsega neskladnosti s predpisi o minimalni plači, ter obravnaval izzive pri pridobivanju zanesljivih ocen. Poleg nacionalnih pristopov je ponudil metodološko razpravo o težavah za kvantificiranje neskladnosti in preučevanje izvedljivosti uporabe (usklajenih) virov podatkov po vsej EU – za oceno obsega neskladnosti s predpisi o minimalni plači. Ob upoštevanju izvedljivosti in opozoril so bile ocene obsega neskladnosti.
Paket dela 2 - Kartiranje izvršilnih institucij, politik in praks: Drugi delovni paket se je začel konec leta 2021 in je preučeval nabor orodij, institucij in predpisov, ki jih države članice uporabljajo za nadzor, uveljavljanje in spodbujanje skladnosti s predpisi o minimalni plači. Preučeval je glavne nadzorne institucije, njihove zmogljivosti in vire, vlogo socialnih partnerjev pri spremljanju skladnosti, usklajevanje med različnimi akterji ter vrste strategij in ukrepov, vključno s sankcijami. Te politike in prakse je treba obravnavati v kontekstu zakonodaje ali drugih oblik regulacije minimalnih plač in izvršilnih institucij. Ta delovni paket je temeljil na Mreži dopisnikov Eurofounda (NEC) in njihovih intervjujih z ustreznimi nacionalnimi akterji.
Delovni paket 3 – Analiza politik za izbrane sektorje: Tretji delovni paket, ki je bil uveden sredi leta 2022, je zaključil kvalitativno raziskavo. Temeljil je na ugotovitvah prvega in drugega delovnega paketa ter si prizadeval poglobljeno raziskati dejavnike in ovire neskladnosti, katere politične ukrepe se zdijo učinkovite v katerem kontekstu, razloge zakaj ali zakaj ne, ter ali bi bilo mogoče nekatere politične ukrepe prenesti v druge države in pod kakšnimi pogoji. Prav tako je želel iz splošnih učiti iz političnih ukrepov glede neskladnosti na drugih področjih. Natančneje, analiza politik se je osredotočila le na izbrane sektorje, v nekaterih izbranih državah.
Končno integrirano poročilo, ki zajema vsa tri področja, je bilo objavljeno novembra 2023.
Minimum wages: Non-compliance and enforcement across EU Member States – Comparative report
In the EU, non-compliance with statutory or negotiated minimum wages averages 6.93% or 1.3%, depending on the statistics used. The lowest national estimate is 0.01% in Belgium and the highest is 11.59% in Hungary. It mostly affects young workers, those on fixed-term or part-time contracts and those working for small companies. It is more common in services than in manufacturing, and is characterised by shorter working time. Member States monitor, enforce and promote compliance in similar ways, although with some differences. This report identifies hindering and enabling factors. Some countries focus on specific economic sectors, such as construction, domestic work, platform work, agriculture and meat processing. National authorities often enforce minimum wages indirectly by helping employers comply, raising workers’ awareness, and helping stakeholders increase cooperation and develop faster procedures. Combining these soft initiatives with tougher measures increases the effectiveness of inspectorates’ actions in enforcing compliance with minimum wages.
V drugem modulu je bilo zasnovano in pilotno izvedeno ustvarjanje podatkovne baze podatkov o kolektivno dogovorjenih minimalnih plačah, povezanih z nizko in srednje plačanimi delovnimi mesti ter sektorji.
Delo na tem modulu se je začelo leta 2021 z razvojem konceptualne opombe. Opomba je opisovala, kako je mogoče izbrati nabor nizko do srednje plačanih delovnih mest ali sektorjev ter kako je mogoče oblikovati reprezentativen vzorec kolektivnih pogodb, povezanih s temi poklici ali sektorji. Na podlagi razpoložljivosti in dostopnosti nacionalnih registrov kolektivnih pogodb je predlagala pristope vzorčenja, specifične za posamezne države. Prav tako je opisala, kateri parametri bodo vključeni v zbiranje podatkov.
Vzporedno s konceptualnim delom je projektna ekipa v letu 2021 sodelovala z nacionalnimi registri in ponudniki podatkov o kolektivnih pogodbah, da bi določila obseg in dostopnost njihovih baz podatkov ter iskala njihovo sodelovanje.
Leta 2022 je Eurofound začel razvijati spletno podatkovno infrastrukturo, ki je omogočila kodiranje plač, vsebovanih v kolektivnih pogodbah med letoma 2015 in 2022, kot tudi vseh drugih relevantnih informacij.
Metodologija kodiranja in nabor kazalnikov o razvoju kolektivno dogovorjenih minimalnih plač sta bila opisana v končnem konsolidiranem poročilu.
Posebnosti držav in drugi metapodatki so bili dokumentirani v 27 delovnih dokumentih o državah, ki so bili objavljeni marca 2024.
Konsolidirano končno poročilo je bilo objavljeno januarja 2024, sledila je baza podatkov februarja 2024.
Baza podatkov je bila posodobljena leta 2025 v okviru novega sporazuma o ravni storitev z Evropsko komisijo.
Minimum wages for low-paid workers in collective agreements
In this pilot project, Eurofound successfully established the feasibility of, and piloted, an EU-wide database of minimum pay rates contained in collective agreements related to low-paid workers. A conceptual and measurement framework was devised, a total of 692 collective agreements – related to 24 low-paid sectors of interest – were selected to be ‘fully coded’ and representative data on negotiated minimum pay were compiled for 24 EU Member States. Based on more than 3,202 renewal texts, time series of collectively agreed minimum rates were created from 2015 to 2022 for 19 countries. This is the first time that an EU-wide data collection has provided comparative time series on negotiated pay. Key findings are is that in some countries outdated agreements contain rates below the applicable statutory minima, and that the potential of collective agreements to regulate pay generally or for employees earning higher wages than the minimum pay is not always fully capitalised on.
See also the national country reports (Eurofound papers), providing meta-data for the data collection, at the end of this web page.
Database on minimum wages for low-paid workers in collective agreements
The database was developed and is maintained by Eurofound. It covers collective agreement texts from 2015 to 2025 related to a selection of low-paid sectors from all 27 EU Member States, except for Poland where data is only available until 2022. In summer 2025 the database contains coded minimum wage rates from 678 series of collective agreement texts (and where available, also the highest rates in these agreements were coded).Tretji modul se je začel leta 2021 in je želel kartirati nacionalne/sektorske pristope k regulaciji minimalnih plač ali drugih oblik plač (plače, tarife, pristojbine, cene) samozaposlenih, da bi razumeli, kako jih je mogoče prilagoditi za določena delovna mesta ali poklice v sektorjih z visokim deležem samostojnih podjetnikov/ranljivih in prikritih samozaposlenih.
Glavna raziskovalna vprašanja tega modula so bila naslednja:
Ali je pravno mogoče, da se samozaposleni včlanijo v sindikate ali da jih zastopajo druge oblike zastopanja zaposlenih na nacionalni ravni?
Ali obstajajo konkretni primeri sindikatov ali drugih oblik zastopanja zaposlenih za samozaposlene na nacionalni ravni?
Ali obstajajo kolektivna pogajanja in dogovori za samozaposlene na nacionalni ravni?
Ali obstajajo zakoni in/ali pravila in predpisi glede minimalnih plač in drugih oblik plače (na primer plače, carine, pristojbine, cene) za samozaposlene?
Ali obstajajo kolektivna pogajanja in/ali dogovori o minimalnih plačah in drugih oblikah plače za samozaposlene (na primer plače, carine, pristojbine, cene)?
Poročilo za ta modul je bilo objavljeno novembra 2022.
Regulating minimum wage and other forms of pay for the self-employed
This report is carried out in the context of the three-year pilot project (2021–2023), ‘Role of the minimum wage in establishing the Universal Labour Guarantee’, mandated to Eurofound by the European Commission. Its focus is module 3 of the project, investigating minimum wages and other forms of pay for the self-employed. Out of concern for the challenging conditions faced by certain groups of self-employed workers, some Member States have established or are in discussions about proposing some statutory forms of minimum pay for selected categories of the self-employed. The main objective of the report is to understand how minimum wages, wage rates, tariffs, fees and other forms of pay could be fixed for specific jobs or professions in sectors having a high level of ‘vulnerable’ workers, as well as ‘concealed’ self-employed. While the majority of Member States allow trade union representation, the right to collective bargaining for the self-employed is much more limited. Only a small number of Member States provide examples of collectively agreed minimum wages or other forms of pay for the self-employed.
All content
This list provides access to all Eurofound outputs published on this subject.
Eurofound expert
Christine Aumayr-Pintar
Senior research managerChristine Aumayr-Pintar je višja vodja raziskav v enoti za delovno življenje pri Eurofoundu. Usklajuje Eurofoundove raziskave o socialnem dialogu in odnosih med delodajalci in delojemalci ter nadzira mrežo Eurofoundovih dopisnikov (NEC). Njeno primarno raziskovalno strokovno znanje – pristop s primerjalnega vseevropskega vidika – se osredotoča na minimalne plače, kolektivno dogovorjene plače in preglednost plač med spoloma. Preden se je leta 2009 pridružila Eurofoundu, je bila raziskovalka na področju trgov dela in regionalne ekonomije pri Joanneum Research v Avstriji. Magistrirala je iz ekonomije in doktorirala iz družboslovja/ekonomije, študirala je ekonomijo v Gradcu, na Dunaju in v Jönköpingu.
