Evropa se mora prilagoditi starajoči se delovni sili

Ker se rodnost na celini zmanjšuje in prebivalstvo stara, se oblikovalci politik soočajo z nujno nalogo, da obdržijo izkušene delavce in prilagodijo delovna mesta potrebam starejše demografske skupine.

Evropa se sooča s pomembno demografsko spremembo. Prebivalstvo se stara, naravni upad pa le delno izravnava neto migracija. Ta premik ustvarja pritisk na trge dela, grozi s pomanjkanjem in obremenjuje pokojninske sisteme, ko se generacija baby boom upokojuje. Evropski oblikovalci politik so se v zadnjih dveh desetletjih vse bolj osredotočali na spodbujanje daljše delovne dobe. To je v skladu z načeli EU, ki se zavzemajo za prilagodljiva delovna okolja in medgeneracijsko pravičnost. Ukrepi so vključevali spremembe pokojninskih sistemov, kot sta zvišanje zakonsko določene upokojitvene starosti v večini držav članic in omejitev dostopa do predčasne pokojnine. Dvig upokojitvene starosti se je pogosto izkazal za politično sporen ukrep.

Vendar pa je podaljšanje delovne dobe bolj zapleteno kot samo pravne spremembe. Zahteva celovit pristop, ki obravnava odnose, prakse na delovnem mestu in kakovost delovnih mest za starejše posameznike. Nedavna analiza Eurofounda poudarja to zapletenost, saj preučuje trende zaposlovanja, razlike v kakovosti delovnih mest in razlike med starejšimi delavci. Glavni cilj je opredeliti učinkovite strategije za ohranjanje vključenosti starejših, raziskovanje dejavnikov, ki omogočajo in motivirajo ter vlogo, ki jo lahko imajo zainteresirane strani pri spodbujanju starosti primernih okolij.

Dosežen je bil znaten napredek. Število delavcev, starih 55 let ali več, ki so dejavni na trgu dela, se stalno povečuje, in sicer s 24 milijonov leta 2010 na več kot 40 milijonov do leta 2024. Stopnja zaposlenosti v tej skupini se je med letoma 2010 in 2024 povečala za več kot 20 odstotnih točk, kar so posledica pokojninskih reform, daljše pričakovane življenjske dobe in boljšega zdravja.

Kljub temu izzivi ostajajo. Starejši delavci se soočajo z večjim tveganjem dolgotrajne brezposelnosti, saj je stopnja za 13,5 odstotne točke višja kot pri delavcih na srednji poklicni poti. Ko so brezposelni, potrebujejo več časa, da najdejo nova delovna mesta, kar poudarja morebitne togosti in pristranskost trga dela. Delež starejših delavcev, ki so ostali pri istem delodajalcu, se je povečal s 44% leta 2010 na 57% leta 2022, kar je posledica pokojninskih reform in zaostrenih trgov dela. Kljub temu ostajajo precejšnje razlike med spoloma pri ohranjanju, zlasti v nekaterih vzhodnih državah članicah EU in Avstriji.

Odprava kakovosti delovnih mest in ovir na delovnem mestu

Analiza kaže, da se lahko kazalniki kakovosti delovnih mest v povprečju zdijo boljši za starejše zaposlene. Del razloga za to je lahko "učinek zdravega delavca", pri katerem lahko tisti na slabših delovnih mestih prej zapustijo trg dela. Vendar pa skupne številke prikrivajo pomembne neenakosti. Preučevanje profilov kakovosti delovnih mest starejših delavcev razkriva, da medtem ko je ena tretjina na kakovostnih "delovnih mestih z visoko močjo", je približno petina v "visoko tveganih" vlogah, povezanih z nizkim duševnim počutjem, finančno negotovostjo in slabim ravnovesjem med poklicnim in zasebnim življenjem.

Slabo zdravje je pomemben dejavnik tveganja za zgodnji izhod s trga dela, pri čemer slabo zdravje povečuje verjetnost odhoda zaradi invalidske pokojnine, brezposelnosti ali predčasne upokojitve. Dolgotrajne neenakosti med spoloma prispevajo tudi k neugodnim razmeram, vključno z razlikami v plačah, negotovostjo zaposlitve in izzivi duševnega zdravja, katerih škodljivi učinki se lahko povečajo v celotni karieri žensk in vplivajo na zaposlovanje starejših žensk.

Motivacija za ohranitev zaposlitve se razlikuje od motivacije na delovnem mestu. Starejši delavci, ki so zelo motivirani za svoje delo, morda ne bodo motivirani za nadaljevanje dela do upokojitvene starosti ali po njej. Na to lahko vplivajo dejavniki, kot so samoodločba, odnos do predčasne upokojitve in kulturne preference. Vseprisotni ageizem in diskriminacija prav tako ostajata oviri. Kljub zakonodaji se številni starejši delavci soočajo z nepravično obravnavo pri zaposlovanju, napredovanju in odpuščanju.

Poleg delovnega mesta je bistvenega pomena razpoložljivost prožnih delovnih ureditev, ustreznih ustanov za oskrbo in socialne podpore. Številni delavci, zlasti ženske, prezgodaj prenehajo skrbeti za družinske člane, zlasti kadar so delovne ureditve neprožne in infrastruktura za oskrbo nezadostna. Razširitev dostopa do kakovostnega zdravstvenega varstva in storitev oskrbe je zato ključna politika trga dela.

Odzivi politike in prihodnje usmeritve

Države članice se zavedajo teh izzivov in izvajajo ukrepe za spodbujanje daljše delovne dobe, kot je zagotavljanje dodatnih pokojninskih prejemkov za delo po zakonsko določeni upokojitveni starosti. Narašča se tudi trend prožnih možnosti upokojitve, vključno s postopnimi pokojninskimi shemami, ki pomagajo obdržati delavce, ki bi sicer lahko v celoti odšli.

Trajnostne prakse na delovnem mestu so ključnega pomena za ohranjanje starejših zaposlenih. Prizadevanja morajo zajemati usposabljanje na področju digitalnih znanj in spretnosti, prožno delo, kot sta hibridno delo in delo na daljavo, prilagoditev kadrovskih praks, da bodo vključene v starost, in zagotavljanje zdravih delovnih mest z zanesljivimi praksami na področju varnosti in zdravja pri delu. Kolektivne pogodbe imajo pomembno vlogo, saj se pogosto osredotočajo na sheme zadrževanja, kot sta skrajšani delovni čas in postopno upokojevanje, čeprav obravnavanje demografskih sprememb še ni univerzalno glavna skrb.

V prihodnosti mora biti politika večplastna in dosledno izvajana. Javni sistemi spodbud bi morali nagrajevati kasnejšo upokojitev in sodelovanje. Medtem ko morajo oblikovalci politik odvračati od zgodnjega izstopa, upoštevati potrebe delavcev v težkih poklicih ali tistih z dolgo kariero. Bistvenega pomena je, da se prednost nameni podpori za preprečevanje dolgotrajne brezposelnosti starejših delavcev, vključno z naložbami v preusposabljanje in spodbujanjem prerazporeditve znotraj organizacij.

O povečanju dostopa do zdravstvenih ustanov in ustanov za oskrbo ter izboljšanju njihove kakovosti se ni mogoče pogajati, zlasti kadar neformalna oskrba spodbuja zgodnji izhod. Ključnega pomena je, da obvladovanje ageizma na delovnem mestu zahteva proaktivna prizadevanja organizacij za ustvarjanje kultur, ki vključujejo starost, in boj proti diskriminaciji. Ključnega pomena je, da se skrbi in potrebe starejših delavcev vključijo v kolektivna pogajanja in socialni dialog. Skupno ukrepanje v zvezi z vprašanji, kot so demografski skladi[1], prožno delo, starosti primerno usposabljanje in prehodi na upokojitev, lahko privedejo do pravičnejših rezultatov za starajočo se delovno silo v Evropi. Izziv je jasen; Pot naprej zahteva usklajena prizadevanja v celotni družbi.

Podoba © Iván Moreno/Adobe Stock

Sprotne opombe