Socialni dialog in kolektivna pogajanja v bolnišničnem sektorju med pandemijo covida-19

V državah z dolgo tradicijo sodelovanja med socialnimi partnerji so imeli socialni dialog in kolektivna pogajanja pomembno vlogo pri reševanju nekaterih izzivov, s katerimi se je zaradi pandemije covida-19 spopadal bolnišnični sektor. Pogajanja med socialnimi partnerji so bila med drugim ključna za dogovore o spremembi organizacije dela, potrebnih za reševanje zdravstvene krize, ter za uspešno dodeljevanje dodatnih finančnih sredstev in virov.

Med pandemijo covida-19 so bili v nekaterih državah, v katerih socialni dialog in kolektivna pogajanja običajno nimajo pomembne vloge, le-ti ključnega pomena pri iskanju rešitev za izzive v bolnišničnem sektorju. Tako se je socialni dialog v bolnišničnem sektorju okrepil na primer v Bolgariji, na Cipru, Češkem, v Estoniji in na Malti. Na drugi strani pa so v državah, ki so jih varčevalni ukrepi v zdravstvenem sektorju po finančni krizi v letih 2007–2008 najbolj prizadeli, in sicer v Grčiji, na Portugalskem in v Španiji, in v katerih si zdravstveni sistemi niso povsem opomogli od znižanja števila zaposlenih in zamrznitve plač v tem obdobju, vlade izvajale zakonodajo brez sodelovanja socialnih partnerjev, ki so imeli le skromno vlogo pri splošnem odzivanju na pandemijo.

Med pandemijo so se socialni partnerji v bolnišničnem sektorju ukvarjali s tematikami, ki presegajo tradicionalne problematike, kot so denimo plače in delovni čas. Ker je bilo treba zagotoviti kadre v bolnišnicah, so bili socialni partnerji pogosto vključeni v proces prilagajanja praks glede organizacije dela in prerazporejanja osebja ter pri drugih ukrepih, povezanih z varovanjem zdravja in zagotavljanjem varnosti delavcev.

Pandemija je zaostrila obstoječe pomanjkanje bolnišničnega osebja in bo verjetno privedla do večje mednarodne konkurence pri zaposlovanju zdravstvenih delavcev. Socialni partnerji v tem sektorju so vse bolj zaskrbljeni zaradi vpliva, ki ga lahko imata visoka raven stresa in delovne obremenitve na zadržanje zaposlenih, saj sta to dejavnika, ki sta pogosto povezana z namero delavcev, da zapustijo ta sektor.

Ugotovitve kažejo, da so bili odzivi boljši in hitrejši, kadar so imeli socialni dialog in kolektivna pogajanja pomembno vlogo pri reševanju izzivov, s katerimi se je med pandemijo covida-19 spopadal bolnišnični sektor. To kaže, kako pomembni so dobro delujoč socialni dialog in kolektivna pogajanja pri zagotavljanju močnega bolnišničnega sektorja in krepitvi pripravljenosti EU na morebitne prihodnje zdravstvene krize.