Delovne razmere in trajnostno delo

Glavne ugotovitve Eurofoundovih raziskav oblikovalci politik uporabijo kot podlago pri obravnavanju ključnih vprašanj na tem področju.

• Izboljšanje delovnih razmer je ključno za delavce in tudi delodajalce. Upoštevati je treba številne različne vidike kakovosti delovnih mest. Kakovostna delovna mesta ljudem omogočajo daljše in boljše poklicno življenje, prispevajo k vzdržnemu delu in omogočajo pozitivno usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.
• Delovne razmere v EU se na splošno izboljšujejo, čeprav je hitrost napredka zmerna. Napredek za nekatere skupine delavcev ni tako hiter: hitrost je odvisna od vrste pogodbe o zaposlitvi, gospodarske dejavnosti in ravni izobrazbe.
• Delovne razmere in kakovost delovnih mest v EU je mogoče izboljšati na številne načine. Prav gotovo imajo pomembno vlogo vlade, saj z ureditvijo vzpostavljajo okvir. Pomembni akterji pa so tudi delavci in delodajalci ter njihove organizacije. Za številne vidike kakovosti delovnih mest velja, da se spremembe odvijajo prav na delovnih mestih.
• Samo ena petina evropskih podjetij je odkrila skrivnost za doseganje optimalnega dobrega počutja na delovnem mestu in učinkovitosti poslovanja. Izkazalo se je, da delovna mesta, v katera se veliko vlaga in kjer so delavci bolj vključeni, nudijo najboljše rezultate za delavce in delodajalce, saj dvigujejo učinkovitost in izboljšujejo kakovost delovnega mesta s povečanjem samostojnosti zaposlenih, spodbujanjem njihove vključenosti ter usposabljanja in učenja.
• Številni ljudje s težavo združujejo službene in neslužbene obveznosti, zlasti starši in drugi oskrbovalci. Prožne ureditve dela sicer pomagajo pri obravnavi teh težav, a hkrati prinašajo druge izzive. Delo na daljavo na primer omogoča več svobode pri izbiri časa in kraja opravljanja dela, lahko pa tudi vodi v daljše in bolj intenzivne delovnike, pri čemer se delavci težje odklopijo od dela.
• S porastom dela na daljavo med pandemijo bolezni covid-19 so se meje med poklicnim in zasebnim življenjem še bolj zabrisale. Številne vlade in socialni partnerji razpravljajo o pobudi za „pravico do odklopa“, da bi preprečili, da bi bil velik del delavcev izpostavljen tveganju telesne in psihične izčrpanosti.
• V prihodnje morajo socialni partnerji v vse pravne okvire ali sporazume vključiti določbe za delavce o prostovoljni naravi dela na daljavo ali primernosti posameznih nalog za delo na daljavo. Prav tako bo treba pojasniti, kako lahko delodajalci prispevajo h kritju stroškov, povezanih z delom od doma, ter zagotoviti enako plačilo in dostop do usposabljanja za delavce, ki delajo na daljavo.