Mladi je izraz, s katerim opisujemo obdobje med otroštvom in odraslostjo. Čeprav gre za zelo spreminjajočo se opredelitev, se uporablja tudi v političnem smislu za sklicevanje na posebne starostne skupine. Ključen cilj za Evropo in Eurofound je zagotavljanje dobrih pogojev za odraščanje, učenje in delo mladih, čeprav je ta cilj povezan s posebnimi izzivi. V politiki na ravni EU že vrsto let velik poudarek namenjajo mladim, danes pa to velja še toliko bolj.
Zaposlovanje mladih in vprašanja, ki jih zadevajo, ostajajo pomemben del politične agende EU, pri čemer obstaja velika zaskrbljenost, da bodo mladi med glavnimi žrtvami socialnih in ekonomskih posledic krize zaradi covida-19. Da se ne bi ponovila zgodba prejšnje recesije, ko so bili najbolj prizadeti prav mladi, je Evropska komisija kot konkreten instrument politike za obravnavanje zaposlitvenih in socialnih posledic pandemije covida-19 predlagala okrepljeno jamstvo za mlade. Cilj tega je zagotoviti, da vsi mladi, mlajši od 30 let, v štirih mesecih po začetku brezposelnosti ali zaključku formalnega izobraževanja prejmejo kakovostno ponudbo za zaposlitev, nadaljnje izobraževanje, vajeništvo ali pripravništvo.
Ta pobuda temelji na prejšnjih ukrepih na evropski ravni. Sporočilo Komisije iz leta 2016 z naslovom Vlaganje v mlade v Evropi je bilo namenjeno podpori mladim v obliki svežnja za mlade. Namen svežnja je omogočati boljše možnosti za zaposlovanje prek jamstva za mlade in pobude za zaposlovanje mladih iz leta 2013, boljše možnosti za izobraževanje in usposabljanje ter boljše možnosti za solidarnost, učno mobilnost in vključevanje mladih.
Zadnja strategija EU za mlade (2019–2027), sprejeta 26. novembra 2018, kot del tega prizadevanja določa okvir za sodelovanje z državami članicami v zvezi z njihovimi politikami za mlade. Dejavnosti so razdeljene na tri glavna področja ukrepanja, ki jih povzemajo tri besede: angažiranje, povezovanje in opolnomočenje.
Komisija je januarja 2020 predstavila sporočilo z naslovom Močna socialna Evropa za pravičen prehod. Tako je bilo mogoče sprejeti akcijski načrt za izvajanje evropskega stebra socialnih pravic, ki znova poudarja zavezanost EU na področju jamstva za mlade.
Komisija je julija 2020, ko se je izkazalo, da mladi spadajo med skupine, ki so jih hude socialne in ekonomske posledice ter omejitveni ukrepi zaradi pandemije covida-19 najbolj prizadeli, sprejela sveženj za podpiranje zaposlovanja mladih, ki temelji na štirih stebrih, da bi zagotovili „most do delovnih mest“ za naslednjo generacijo. Tako je predstavila predlog priporočila Sveta z naslovom Most do delovnih mest – okrepitev jamstva za mlade, ki bi nadomestil priporočilo iz leta 2013. Ta pobuda je povezana s potrebami podjetij po zagotavljanju potrebnih znanj in spretnosti, zlasti za zeleni ter digitalni prehod. V okviru te pobude se je razširila starostna skupina oseb, ki jih zajema jamstvo za mlade, in sicer s 15 do 24 let na 15 do 29 let. Sveženj vključuje tudi predlog o poklicnem izobraževanju in usposabljanju, nov zagon za vajeništva ter dodatne ukrepe za podpiranje zaposlovanja mladih.
V akcijskem načrtu za evropski steber socialnih pravic, ki ga je Evropska komisija predlagala marca 2021 in mu je sledila izjava v okviru socialnega vrha v Portu iz maja 2021, so bili uvedeni novi, ambiciozni cilji za mlade, kot so znižanje deleža mladih, starih od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo (NEET), z 12,6 % (2019) na 9 % do leta 2030.
Delo Eurofounda na področju mladinskih vprašanj je povezano s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024, tj. gospodarstvom za ljudi, in je zelo pomembno.
The economic loss to the EU of youth disengagement was estimated at over €142 billion a year in 2015.
Due to the COVID-19 pandemic, the rate of young people not in employment, education or training (NEET) increased to 13.7% (9.8 million) in 2020.
Despite the recent crisis, young people remain slightly more optimistic than other age groups.
Data visualisation: Young people in the EU
Eurofound Talks podcast: Episode 4: The impact of COVID-19 on young people in the EU
Eurofound has carried out a large body of work on youth issues related to employment, quality of life and social cohesion. In light of the economic and social crisis following the COVID-19 pandemic, research continues to look at issues affecting young people in several topic areas, particularly employment and labour markets, living conditions and quality of life, as well as access to public services.
Eurofound’s unique e-survey, Living, working and COVID-19, provides an insight into the impact of the pandemic on people's lives, including young people, with the aim of helping policymakers shape the response to this crisis. Carried out in several rounds, it allows for comparison of the challenges facing young people during the different stages of living through the pandemic.
Building on this research, Eurofound has analysed the impact of COVID-19 on young people in the EU in terms of employment, their economic situation, social exclusion, mental well-being and trust in institutions. It also provides an overview of the policy measures put in place to reduce the economic and social impact of the pandemic on young people.
In the aftermath of the 2008–2013 crisis, EU unemployment soared to alarming levels, hitting 20% for those aged 15–29 and reaching even higher levels in individual Member States. With the help of the Young Guarantee and other measures, youth unemployment has recovered in recent years, finally reaching pre-crisis levels in 2019. But the questions remain as to where the jobs are and how young people can be helped, particularly those who are disengaged from the labour market over the long term. The reinforced Youth Guarantee will be crucial here in reacting to the COVID-19 crisis and in avoiding another sharp increase in youth unemployment. Eurofound's research provides a broad range of inputs to the development of youth policy, looking at:
The focus of research has recently been adapted to examine the effects of COVID-19 on young people in Europe.
Alongside high unemployment, since 2008 the Member States have been dealing with the disproportionate impact of the recession on young people under 30, even those with higher levels of education. The number of those aged 15–29 who were not in employment, education or training (NEET) rose rapidly after 2008, but had been declining again since 2014, returning to pre-crisis levels by 2018. Yet the rates remained high in some Member States, particularly Italy and Greece. Eurofound seeks to understand the economic and social consequences of youth disengagement from the labour market and education.
Research on the impact of COVID-19 on young people has focused on the economic and social situation of young people at the onset of the pandemic, particularly NEETs. It describes the labour market participation of young people during the period 2007–2020 and discusses the characteristics and diversity of NEETs.
Some young people face particular difficulties in accessing employment: for example, those who have a disability or other health problem are 40% more likely of becoming NEET than others. A policy of active inclusion is seen as the most appropriate for addressing these difficulties. Eurofound has analysed active inclusion policy for young people with disabilities or health problems in 11 EU Member States.
The youth dimension is relevant across many areas of Eurofound research, including its surveys.
The Living, working and COVID-19 e-survey, carried out in several rounds in 2020 and 2021, explores the impact of the pandemic across age groups. Topics affecting young people include job loss and insecurity, mental well-being, social exclusion and optimism about the future, experiences with online education, trust in institutions and access to public services. The findings show that young people are again being hard-hit by the social and economic impacts of yet another crisis.
The European Quality of Life Survey (EQLS) 2016 found important differences between age groups in relation to quality of life, social inclusion, the quality of society and access to public services. EQLS data have also been used to compile a policy brief on the social situation of young people in Europe.
The European Working Conditions Survey (EWCS) 2010 revealed that some aspects of the working conditions of young workers (under 25) differ considerably from those of older workers. Data from the EWCS 2015 have shown that the skills gap between younger and older workers is gradually closing.
Eurofound’s COVID-19 survey used various questions from the EQLS and EWCS, adapting them where necessary for the purpose of the survey.
Eurofound je opravil veliko dela na področju mladinskih vprašanj, povezanih z zaposlovanjem, kakovostjo življenja in socialno kohezijo. Ob upoštevanju gospodarske in socialne krize, ki je nastopila po pandemiji covida-19, se raziskave še naprej osredotočajo na vprašanja, ki vplivajo na mlade na več tematskih področjih, zlasti na področju zaposlovanja in trgov dela, življenjskih razmer in kakovosti življenja ter dostopa do javnih storitev.
Edinstvena spletna anketa Eurofounda Življenje, delo in covid-19 proučuje vpliv pandemije na življenje ljudi, tudi mladih, da bi oblikovalcem politik pomagali pripraviti odgovor na krizo. Potekala je več krogih in omogoča primerjavo izzivov, s katerimi se mladi med pandemijo srečujejo v različnih obdobjih življenja.
Eurofound je na podlagi te ankete analiziral vpliv pandemije covida-19 na mlade v EU z vidika zaposlovanja, ekonomskega položaja, socialne izključenosti, duševnega dobrega počutja in zaupanja v institucije. Tako je pridobil pregled ukrepov politik, sprejetih za zmanjšanje ekonomskega in socialnega vpliva pandemije na mlade.
Stopnja brezposelnosti v EU se je po krizi med letoma 2008 in 2013 močno povečala in je med osebami, starimi od 15 do 29 let, dosegla 20 %, v posameznih državah članicah pa je bila celo višja. Brezposelnost mladih se je zaradi jamstva za mlade in drugih ukrepov v zadnjih letih sicer zmanjšala ter leta 2019 končno dosegla ravni pred krizo. Vendar še vedno ni jasno, kje je mogoče najti zaposlitev in kako je mogoče pomagati mladim, zlasti tistim, ki že dolgo niso vključeni na trg dela. Okrepljeno jamstvo za mlade bo ključno pri odzivanju na krizo zaradi covida-19 in preprečevanju ponovnega izjemnega porasta brezposelnosti mladih. Raziskave Eurofounda obsežno prispevajo k razvoju politike mladih in obravnavajo naslednje tematike:
Raziskava je bila pred kratkim prilagojena tako, da bi proučili tudi učinke pandemije covida-19 na mlade v Evropi.
Države članice se od leta 2008 poleg visoke stopnje brezposelnosti spopadajo tudi z nesorazmernim vplivom recesije na mlade, mlajše od 30 let, tudi na bolj izobražene. Število mladih, starih od 15 do 29 let, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, je po letu 2008 hitro naraslo, vendar je leta 2014 spet začelo upadati in se leta 2018 vrnilo na ravni pred krizo. Pa vendar so te stopnje v nekaterih državah članicah, zlasti v Italiji in Grčiji, ostale visoke. Eurofound si prizadeva razumeti ekonomske in socialne posledice izključitve mladih s trga dela ter iz izobraževanja.
Raziskava vpliva pandemije covida-19 na mlade se je osredotočila na njihov ekonomski in socialni položaj, zlasti tistih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo, na začetku pandemije. V njej je bilo predstavljeno, kako so bili mladi v obdobju 2007–2020 udeleženi na trgu dela, ter obravnavano, katere so tiste značilnostih in raznolikosti mladih, ki niso zaposleni, se ne izobražujejo ali usposabljajo.
Nekateri mladi se spopadajo s posebnimi težavami pri zaposlovanju: na primer, pri invalidih in tistih z drugimi zdravstvenimi težavami je možnost, da ne bodo zaposleni, se ne bodo izobraževali ali usposabljali, za 40 % večja kot pri drugih. Politika aktivnega vključevanja se šteje za najprimernejšo za obravnavanje teh težav. Eurofound je analiziral politiko aktivnega vključevanja za mlade invalidne osebe ali mlade z zdravstvenimi težavami v enajstih državah članicah EU.
Mladinska razsežnost je pomembna na številnih področjih Eurofoundovih raziskav, tudi v njegovih anketah.
Spletna anketa Življenje, delo in covid-19, ki je bila leta 2020 in 2021 izvedena v več krogih, raziskuje vpliv pandemije na različne starostne skupine. Med teme, ki vplivajo na mlade, spadajo izguba in negotovost zaposlitve, duševno dobro počutje, socialna izključenost ter optimizem glede prihodnosti, izkušnje s spletnim izobraževanjem, zaupanje v institucije in dostop do javnih storitev. Ugotovitve kažejo, da so mladi znova močno prizadeti zaradi socialnih in ekonomskih posledic še ene krize.
V evropski raziskavi o kakovosti življenja (EQLS) iz leta 2016 so bile ugotovljene pomembne razlike med starostnimi skupinami v zvezi s kakovostjo življenja, socialno vključenostjo, kakovostjo družbe in dostopom do javnih storitev. Podatki iz raziskave EQLS so bili uporabljeni tudi za pripravo povzetka politike o socialnem položaju mladih v Evropi.
V evropski raziskavi o delovnih razmerah (EWCS) iz leta 2010 je bilo ugotovljeno, da se nekateri vidiki delovnih razmer mladih delavcev (mlajših od 25 let) znatno razlikujejo od tistih pri starejših delavcih. Podatki iz raziskave EWCS iz leta 2015 so pokazali, da razlike v znanjih in spretnostih med mladimi in starejšimi delavci postopoma izginjajo.
V Eurofoundovi spletni anketi Življenje, delo in covid-19 so bila uporabljena različna vprašanja iz raziskav EQLS in EWCS, ki so bila po potrebi prilagojena tej anketi.
Na tem področju se nadaljujejo raziskave glede številnih tem, navedenih spodaj s povezavami do prihodnjih, kmalu objavljenih naslovov.
