Okvir EU
IKT so korenito spremenile delo in življenje v 21. stoletju. Napredek na področju IKT je omogočil nove načine dela. Delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, sta postali sestavni del svežnja prožnih ureditev dela, katerega namen je posodobiti organizacijo dela. Oblikovalci politik v številnih državah EU razpravljajo o hitrih spremembah načina dela in posrednih učinkih na druge vidike našega vsakodnevnega življenja, na primer organizacijo dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje in dobro počutje.
Okvirni sporazum EU o delu na daljavo, ki so ga leta 2002 podpisali socialni partnerji na ravni EU, opredeljuje delo na daljavo in vzpostavlja splošni okvir za delovne razmere delavcev, ki delajo na daljavo, na evropski ravni. Njegov namen je doseči ravnotežje med prožnostjo in varnostjo delodajalcev in delavcev. Od takrat je tehnološki razvoj pomagal razširiti to ureditev dela in omogočiti višjo raven mobilnosti delavcev za delo na daljavo.
Junija 2020 so socialni partnerji na ravni EU podpisali okvirni sporazum o digitalizaciji, ki vsebuje ustrezne določbe o „načinih povezovanja in odklopa“, ki jih je treba izvesti na nacionalni ravni v skladu s posebnimi postopki in praksami upravljanja in dela v državah članicah.
Januarja 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo, naj predlaga zakon, ki bi omogočal tistim, ki za delo uporabljajo digitalna orodja, da se odklopijo zunaj delovnega časa. Moral bi tudi določiti minimalne zahteve za delo na daljavo ter pojasniti delovne razmere, delovni čas in čas počitka.
Od začetka leta 2020 se številni delodajalci in zaposleni zaradi pandemije covida-19 odločajo samo še za delo na daljavo, to pa lahko spremeni način dela v prihodnje. Ta sprememba ponuja nove priložnosti za podjetja in pomaga delavcem ohraniti njihovo zaposlitev, vendar prinaša tudi izzive v zvezi z zdravjem ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ki so povezani z brisanjem meja, dolgim delovnim časom in nenehno razpoložljivostjo.
Eurofoundova prizadevanja v zvezi z delom na daljavo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo.
Ključna sporočila
- Delo na daljavo se vse bolj uveljavlja v vseh državah EU, saj je na začetku pandemije covida-19 več kot tretjina zaposlenih začela delati na daljavo, med njimi so mnogi imeli malo izkušenj s takim načinom dela ali pa so bili brez predhodnih izkušenj.
- Raziskava delovne sile Evropske unije (EU-LFS) razlikuje med delavci, ki „redno“ delajo od doma, in tistimi, ki to počnejo „občasno“. Obseg dela na daljavo se je leta 2020 povečal zaradi povečanja števila ljudi, ki redno delajo od doma. Pred pandemijo je bilo občasno delo od doma pogostejše v večini držav in leta 2020 je obseg takega dela ostal na podobni ravni kot leta 2019. Leta 2020 je redno delo od doma postalo pogostejša ureditev.
- Večina delavcev v EU dolgoročno raje dela od doma večkrat na teden.
- Za delavce, ki delajo na daljavo od doma, je dvakrat verjetneje, da bodo presegli omejitev 48-urnega delovnega časa, kot za delavce v prostorih delodajalca, poleg tega je zanje precej verjetneje, da bodo delali v svojem prostem času.
- Zaradi povečanja obsega dela na daljavo smo postali pozornejši na brisanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vlade in socialni partnerji bodo morali nujno uvesti pobude za „pravico do odklopa“ ali podobne pobude, da bi preprečili, da bi bil velik del delavcev izpostavljen tveganju fizične in čustvene izčrpanosti.
- Po prehodu na delo na daljavo med pandemijo bodo hibridne ureditve dela, ki so bile najpogostejše pred pandemijo, spet postale prevladujoča oblika dela na daljavo.
- Socialni partnerji in oblikovalci politik bi si morali prizadevati, da se v vse pravne okvire ali sporazume vključijo določbe, ki urejajo izzive v zvezi z delovnim časom, zdravjem in varnostjo ali dostopom do opreme in njeno uporabo.
