Industrial relations and social dialogue
Abstract
V tem poročilu so analizirani nedavni razvoj in nastajajoče prakse v postopkih in izidih kolektivnih pogajanj, zlasti v zasebnem sektorju. Poročilo zajema sisteme kolektivnih pogajanj v desetih državah članicah EU in temelji na primerih, pridobljenih med razgovori s ključnimi deležniki in pogajalskimi stranmi na nacionalni ravni. V njem so analizirani učinki pandemije covida-19 ter posledične gospodarske in socialne krize na dinamiko kolektivnih pogajanj in kolektivne pogodbe. Preučene so tudi prakse in inovacije, ki so se pojavile kot odziv na strukturne dejavnike, kot so tehnološke spremembe, politike razogljičenja in podnebne nevtralnosti ter staranje delovne sile. V poročilu je podana ocena sposobnosti sistemov kolektivnih pogajanj za prilagajanje strukturnim spremembam na področju dela, proizvodnje in trga dela ter srednjeročnim trendom.
Key findings
Kolektivna pogajanja so bistvena za socialno tržno gospodarstvo EU in lahko imajo pomembno vlogo pri prilagajanju gospodarstva spremembam. To je zlasti pomembno za dolgoročne izzive, kot so digitalna preobrazba, staranje delovne sile in podnebne spremembe, pri katerih lahko kolektivna pogajanja veliko prispevajo k oblikovanju inovativnih praks in določb v pogajanjih med delodajalci in predstavniki delavcev.
Ugotovitve kažejo, da so inovacije v kolektivnih pogajanjih običajno postopne in omejene ter kot odziv na spremembe vključujejo predvsem posodabljanje procesov in tem. Zato imajo socialni partnerji možnost, da kolektivna pogajanja izkoristijo za razvoj novih praks.
Digitalni prehod je eno najpomembnejših gonil sprememb v kolektivnih pogajanjih, saj so določbe, ki urejajo delo na daljavo, zdaj splošno razširjene, določbe, ki se nanašajo na uvedbo tehnologije na delovnem mestu, pa postajajo vse bolj običajne.
Ker tehnološke spremembe neposredno vplivajo na zahteve po znanju in spretnostih ter delovnih mestih, ima v kolektivnih pogajanj vse pomembnejšo vlogo preusposabljanje, ki temelji na politikah usposabljanja. V nekaterih primerih se v kolektivnih pogajanjih predvideva prihodnja reorganizacija in ukrepi za ublažitev posledic izgube delovnih mest. Določbe v kolektivnih pogajanjih so namenjene tudi obravnavanju pomanjkanja delovne sile, ki postaja vse pogostejše.
Za lažje izvajanje inovativnih praks in določb, ki izhajajo iz kolektivnih pogajanj, so bistvene močne institucije, usposobljeni akterji in enotno dojemanje izzivov, s katerimi se sooča sektor ali podjetje. Zlasti pomembni so rezultati dosedanjega sodelovanja, ki se odražajo v zmožnosti sklepanja kolektivnih pogodb.
The report contains the following tables and graph.
- Table 1: Collective bargaining systems included in the study, grouped by predominant level
- Table 2: A typology of emerging practices and provisions linked to drivers of change in collective agreements
- Figure 1: Estimated collective bargaining coverage (%) and predominant level of agreements, EU27, 2019
- Number of pages
-
44
- Reference nº
-
EF21046
- ISBN
-
978-92-897-2270-4
- Catalogue nº
-
TJ-03-22-015-EN-N
- DOI
-
10.2806/279880
- Permalink
Cite this publication
Eurofound (2022), Moving with the times: Emerging practices and provisions in collective bargaining, Publications Office of the European Union, Luxembourg.