Employment and labour markets
Abstract
Gospodarstva po pandemiji covida-19 počasi okrevajo, a postaja pomanjkanje delovne sile vse bolj očitno kljub vplivu vojne v Ukrajini na cene energentov in primarnih surovin. To zajema tudi pomanjkanje, ki se je zaradi krize še zaostrilo v nekaterih sektorjih in poklicih, v katerih je bilo že nekaj časa endemično. V tem poročilu so obravnavani ukrepi, ki se izvajajo na nacionalni ravni za odpravo pomanjkanja delovne sile v sektorjih zdravstva, oskrbe ter informacijske in komunikacijske tehnologije, pa tudi ukrepi, ki izhajajo iz dvojnega zelenega in digitalnega prehoda. Ocenjuje, kateri ukrepi so učinkoviti, in proučuje spremljevalne dejavnike, ki podpirajo ali ovirajo učinkovito izvajanje politike in rezultate.
Key findings
Pomanjkanje delovne sile v EU omejuje proizvodnjo in zagotavljanje storitev v več sektorjih, boj za talente pa je še zlasti pereč v državah, kot so Avstrija, Belgija, Češka, Nemčija in Nizozemska. Ker se vzroki za to pomanjkanje razlikujejo po sektorjih, poklicih in regijah, morajo biti ukrepi za njihovo reševanje različni, od razvoja znanj in spretnosti, povečanja privlačnosti nekaterih sektorjev in poklicev, aktiviranja premalo izkoriščene delovne sile ter boljšega usklajevanja med ponudbo in povpraševanjem. Ugotovitve potrjujejo, da pri odpravljanju pomanjkanja delovne sile ne gre le za znanja in spretnosti.
Pomanjkanje delovne sile je zlasti razširjeno v sektorjih z zahtevnimi delovnimi pogoji, kot sta zdravstvo in dolgotrajna oskrba. Nizke ravni naložb skupaj z učinkom pandemije in trgom dela, ločenim po spolu, prispevajo k pomanjkanju zdravstvenih delavcev in delavcev na področju dolgotrajne oskrbe, sektorju, v katerem naj bi staranje prebivalstva in delovne sile v EU v prihodnjih letih še zaostrilo to pomanjkanje.
Številni ukrepi za odpravo pomanjkanja v zdravstvenem sektorju in sektorju dolgotrajne oskrbe so osredotočeni na plače in delovne pogoje. Čeprav so pobude za reševanje vprašanja nizkih plač v nekaterih srednje- in vzhodnoevropskih državah prispevale k upočasnitvi naraščanja števila oseb, ki razmišljajo o delu v tujini, je osredotočanje samo na plačilo pogosto nezadostno brez upoštevanja drugih dejavnikov kakovosti življenja, ki bi povečali privlačnost dela, kot so izobraževalna infrastruktura, večja avtonomija glede delovnega časa, dostop do usposabljanja in poklicnega napredovanja ter bolj smiselno delo.
Ukrepi za uporabo obstoječe delovne sile so zlasti pomembni v sektorju IKT in v okviru zelenega in digitalnega prehoda, kjer je neskladje med ponudbo znanj in spretnosti ter povpraševanjem po njih največji razlog pomanjkanja delovne sile. Glede na hitro razvijajoči se tehnološki razvoj in vse večjo potrebo po opredelitvi prihodnjih potreb po znanjih in spretnostih v okolju prijaznejšem gospodarstvu bodo skupna prizadevanja vlad, socialnih partnerjev in ponudnikov usposabljanja ključnega pomena za opredelitev obstoječih potreb po znanjih in spretnostih ter napovedovanje prihodnjih potreb po njih. Evropsko leto znanj in spretnosti 2023 je odlična priložnost za spodbujanje učinkovitih in vključujočih naložb v usposabljanje po vsej Evropi.
Ukrepi, namenjeni premalo izkoriščenim skupinam na trgu dela, morajo zagotavljati celostno podporo, ki obravnava dejavnike, ki preprečujejo udeležbo na trgu dela, kot so zdravstvena vprašanja in pomanjkanje dostopa do cenovno ugodne oskrbe, pa tudi potrebe po usposabljanju in delovnih izkušnjah. To zahteva tesno sodelovanje socialnih partnerjev in drugih ustreznih organov v okviru širših ukrepov, kot so politike usklajevanja poklicnega in zasebnega življenja ter davčne in socialne spodbude.
The report contains the following lists of tables and figures.
List of tables
Table 1: Categorisation of policies to address labour shortages
Table 2: Overview of 40 analysed measures by sector/occupation targeted
Table 3: Classification of greening occupations
Table 4: Overview of policy measures targeting labour shortages in the health and long-term care sectors
Table 5: Summary of working group activities and goals
Table 6: Overview of policy measures targeting labour shortages in the ICT sector
Table 7: Exit to employment rates from some of the training courses offered by Interface3
Table 8: Overview of policy measures targeting labour shortages in occupations affected by the green transition
Table 9: Skills gaps and projected labour shortages
Table 10: Overview of policy measures targeting labour shortages in occupations affected by digital transition
Table 11: Overall assessment of the strength of evidence
Table A1: Overview of 40 analysed measures: country, sector/occupation targeted, temporal scope, budget and lead organisation of the analysed measures
List of figures
Figure 1: CMO framework in relation to assessing measures to tackle labour shortages
Figure 2: Job vacancy rate, EU27, Q1 2013 to Q3 2022 (%)
Figure 3: Job vacancy rates, EU27, Q3 2013, Q3 2021 and Q3 2022 (%)
Figure 4: Job vacancy rate and labour shortages as a factor limiting production (EU27), illustrated by the Beveridge curve
Figure 5: Average job vacancy rate versus average unemployment rate by Member State – Beveridge points, EU27, Q3 2020 (left panel) and Q3 2022 (right panel)
Figure 6: Proportion of companies in the manufacturing, construction and services sectors citing labour shortages as a factor limiting production, EU27, Q1 2013 to Q4 2022 (%)
Figure 7: Dynamics of labour market slack and its components, EU27, Q1 2013 to Q3 2022 (%)
Figure 8: Labour market slack and its components by country, Q2 2022 (%)
Figure 9: Share of potential additional labour force by category, country and gender, Q3 2022 (%)
Figure 10: Growth in employment in the health and social care sector by gender, EU27, Q2 2013 to Q2 2022 (thousands)
Figure 11: Job vacancy rates in human health and social work activities, EU27, Q3 2014 to Q3 2022 (%), and the change in percentage points
Figure 12: Share of extremely and highly strained jobs in the healthcare sector by country, EU27, 2021 (%)
Figure 13: Share of individuals with no or limited overall digital skills, EU27 (%)
Figure 14: Job vacancy rates in the ICT sector, EU27, Q3 2014 to Q3 2022 (%), and the change in percentage points and as a ratio
Figure 15: Percentages of enterprises that had hard-to-fill vacancies for jobs requiring ICT specialist skills
Figure 16: Share of extremely and highly strained jobs in the ICT sector by country, EU27 (%)
Figure 17: Recognition of professional qualifications for working abroad
Figure 18: Frequency distribution of overall assessment of evidence
- Number of pages
-
80
- Reference nº
-
EF22015
- ISBN
-
978-92-897-2316-9
- Catalogue nº
-
TJ-04-23-163-EN-N
- DOI
-
10.2806/216577
- Permalink
Cite this publication
Eurofound (2023), Measures to tackle labour shortages: Lessons for future policy, Publications Office of the European Union, Luxembourg.