Skip to main content
Shutterstock image of man teleworking on laptop

Delo na daljavo

Delo na daljavo je ureditev dela, pri katerem se delo izvaja zunaj privzetega kraja dela, ki je običajno v prostorih delodajalca, in sicer s pomočjo informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT). Značilne lastnosti dela na daljavo so uporaba računalnikov in telekomunikacij za spremembo običajne lokacije dela, pogostost, s katero delavec dela zunaj prostorov delodajalca, in število krajev, kjer delavci delajo na daljavo (mobilnost).

Če upoštevamo mobilnost, lahko mobilno delo, ki temelji na IKT, opredelimo kot uporabo informacijskih in telekomunikacijskih tehnologij, na primer pametnih telefonov ter tabličnih, prenosnih in namiznih računalnikov, za delo, ki se izvaja zunaj prostorov delodajalca in je večinoma „neodvisno od lokacije“. Mobilno delo lahko obravnavamo kot različico dela na daljavo. Pri uporabi izraza mobilno delo, ki temelji na IKT, je poudarjeno to, da delavci delajo na različnih lokacijah in uporabljajo IKT za povezavo z računalniškimi sistemi podjetja v skupni rabi.

Različne ravni intenzivnosti ali pogostosti dela na daljavo/mobilnega dela, ki temelji na IKT (TICTM), in število krajev, kjer delajo posamezniki, imajo lahko različne posledice za delovne razmere.

Topic

Recent updates

eurofound-talks-20-rtd.png

In this episode of Eurofound Talks Mary McCaughey speaks with Eurofound Research Manager Tina Weber about new research on the right to disconnect, the evolution of the right to disconnect...

Podcast

Okvir EU

IKT so korenito spremenile delo in življenje v 21. stoletju. Napredek na področju IKT je omogočil nove načine dela. Delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, sta postali sestavni del svežnja prožnih ureditev dela, katerega namen je posodobiti organizacijo dela. Oblikovalci politik v številnih državah EU razpravljajo o hitrih spremembah načina dela in posrednih učinkih na druge vidike našega vsakodnevnega življenja, na primer organizacijo dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje in dobro počutje.

Okvirni sporazum EU o delu na daljavo, ki so ga leta 2002 podpisali socialni partnerji na ravni EU, opredeljuje delo na daljavo in vzpostavlja splošni okvir za delovne razmere delavcev, ki delajo na daljavo, na evropski ravni. Njegov namen je doseči ravnotežje med prožnostjo in varnostjo delodajalcev in delavcev. Od takrat je tehnološki razvoj pomagal razširiti to ureditev dela in omogočiti višjo raven mobilnosti delavcev za delo na daljavo.

Junija 2020 so socialni partnerji na ravni EU podpisali okvirni sporazum o digitalizaciji, ki vsebuje ustrezne določbe o „načinih povezovanja in odklopa“, ki jih je treba izvesti na nacionalni ravni v skladu s posebnimi postopki in praksami upravljanja in dela v državah članicah.

Januarja 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo, naj predlaga zakon, ki bi omogočal tistim, ki za delo uporabljajo digitalna orodja, da se odklopijo zunaj delovnega časa. Moral bi tudi določiti minimalne zahteve za delo na daljavo ter pojasniti delovne razmere, delovni čas in čas počitka.

Od začetka leta 2020 se številni delodajalci in zaposleni zaradi pandemije covida-19 odločajo samo še za delo na daljavo, to pa lahko spremeni način dela v prihodnje. Ta sprememba ponuja nove priložnosti za podjetja in pomaga delavcem ohraniti njihovo zaposlitev, vendar prinaša tudi izzive v zvezi z zdravjem ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ki so povezani z brisanjem meja, dolgim delovnim časom in nenehno razpoložljivostjo.

Eurofoundova prizadevanja v zvezi z delom na daljavo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo.

Ključna sporočila

  • Delo na daljavo se vse bolj uveljavlja v vseh državah EU, saj je na začetku pandemije covida-19 več kot tretjina zaposlenih začela delati na daljavo, med njimi so mnogi imeli malo izkušenj s takim načinom dela ali pa so bili brez predhodnih izkušenj.
  • Raziskava delovne sile Evropske unije (EU-LFS) razlikuje med delavci, ki „redno“ delajo od doma, in tistimi, ki to počnejo „občasno“. Obseg dela na daljavo se je leta 2020 povečal zaradi povečanja števila ljudi, ki redno delajo od doma. Pred pandemijo je bilo občasno delo od doma pogostejše v večini držav in leta 2020 je obseg takega dela ostal na podobni ravni kot leta 2019. Leta 2020 je redno delo od doma postalo pogostejša ureditev.
  • Večina delavcev v EU dolgoročno raje dela od doma večkrat na teden. 
  • Za delavce, ki delajo na daljavo od doma, je dvakrat verjetneje, da bodo presegli omejitev 48-urnega delovnega časa, kot za delavce v prostorih delodajalca, poleg tega je zanje precej verjetneje, da bodo delali v svojem prostem času.
  • Zaradi povečanja obsega dela na daljavo smo postali pozornejši na brisanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vlade in socialni partnerji bodo morali nujno uvesti pobude za „pravico do odklopa“ ali podobne pobude, da bi preprečili, da bi bil velik del delavcev izpostavljen tveganju fizične in čustvene izčrpanosti.
  • Po prehodu na delo na daljavo med pandemijo bodo hibridne ureditve dela, ki so bile najpogostejše pred pandemijo, spet postale prevladujoča oblika dela na daljavo.
  • Socialni partnerji in oblikovalci politik bi si morali prizadevati, da se v vse pravne okvire ali sporazume vključijo določbe, ki urejajo izzive v zvezi z delovnim časom, zdravjem in varnostjo ali dostopom do opreme in njeno uporabo.

Okvir EU

IKT so korenito spremenile delo in življenje v 21. stoletju. Napredek na področju IKT je omogočil nove načine dela. Delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, sta postali sestavni del svežnja prožnih ureditev dela, katerega namen je posodobiti organizacijo dela. Oblikovalci politik v številnih državah EU razpravljajo o hitrih spremembah načina dela in posrednih učinkih na druge vidike našega vsakodnevnega življenja, na primer organizacijo dela, usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, zdravje in dobro počutje.

Okvirni sporazum EU o delu na daljavo, ki so ga leta 2002 podpisali socialni partnerji na ravni EU, opredeljuje delo na daljavo in vzpostavlja splošni okvir za delovne razmere delavcev, ki delajo na daljavo, na evropski ravni. Njegov namen je doseči ravnotežje med prožnostjo in varnostjo delodajalcev in delavcev. Od takrat je tehnološki razvoj pomagal razširiti to ureditev dela in omogočiti višjo raven mobilnosti delavcev za delo na daljavo.

Junija 2020 so socialni partnerji na ravni EU podpisali okvirni sporazum o digitalizaciji, ki vsebuje ustrezne določbe o „načinih povezovanja in odklopa“, ki jih je treba izvesti na nacionalni ravni v skladu s posebnimi postopki in praksami upravljanja in dela v državah članicah.

Januarja 2021 je Evropski parlament sprejel resolucijo, ki poziva Evropsko komisijo, naj predlaga zakon, ki bi omogočal tistim, ki za delo uporabljajo digitalna orodja, da se odklopijo zunaj delovnega časa. Moral bi tudi določiti minimalne zahteve za delo na daljavo ter pojasniti delovne razmere, delovni čas in čas počitka.

Od začetka leta 2020 se številni delodajalci in zaposleni zaradi pandemije covida-19 odločajo samo še za delo na daljavo, to pa lahko spremeni način dela v prihodnje. Ta sprememba ponuja nove priložnosti za podjetja in pomaga delavcem ohraniti njihovo zaposlitev, vendar prinaša tudi izzive v zvezi z zdravjem ter usklajevanjem poklicnega in zasebnega življenja, ki so povezani z brisanjem meja, dolgim delovnim časom in nenehno razpoložljivostjo.

Eurofoundova prizadevanja v zvezi z delom na daljavo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo.

Ključna sporočila

  • Delo na daljavo se vse bolj uveljavlja v vseh državah EU, saj je na začetku pandemije covida-19 več kot tretjina zaposlenih začela delati na daljavo, med njimi so mnogi imeli malo izkušenj s takim načinom dela ali pa so bili brez predhodnih izkušenj.
  • Raziskava delovne sile Evropske unije (EU-LFS) razlikuje med delavci, ki „redno“ delajo od doma, in tistimi, ki to počnejo „občasno“. Obseg dela na daljavo se je leta 2020 povečal zaradi povečanja števila ljudi, ki redno delajo od doma. Pred pandemijo je bilo občasno delo od doma pogostejše v večini držav in leta 2020 je obseg takega dela ostal na podobni ravni kot leta 2019. Leta 2020 je redno delo od doma postalo pogostejša ureditev.
  • Večina delavcev v EU dolgoročno raje dela od doma večkrat na teden. 
  • Za delavce, ki delajo na daljavo od doma, je dvakrat verjetneje, da bodo presegli omejitev 48-urnega delovnega časa, kot za delavce v prostorih delodajalca, poleg tega je zanje precej verjetneje, da bodo delali v svojem prostem času.
  • Zaradi povečanja obsega dela na daljavo smo postali pozornejši na brisanje meja med delom in zasebnim življenjem. Vlade in socialni partnerji bodo morali nujno uvesti pobude za „pravico do odklopa“ ali podobne pobude, da bi preprečili, da bi bil velik del delavcev izpostavljen tveganju fizične in čustvene izčrpanosti.
  • Po prehodu na delo na daljavo med pandemijo bodo hibridne ureditve dela, ki so bile najpogostejše pred pandemijo, spet postale prevladujoča oblika dela na daljavo.
  • Socialni partnerji in oblikovalci politik bi si morali prizadevati, da se v vse pravne okvire ali sporazume vključijo določbe, ki urejajo izzive v zvezi z delovnim časom, zdravjem in varnostjo ali dostopom do opreme in njeno uporabo.

Key outputs

ef22011_card_cover.png

Izraz „hibridno delo“ se je razširil z razmahom dela na daljavo med pandemijo covida-19, ko so podjetja in zaposleni začeli razpravljati o načinih organizacije dela po pandemiji. Izraz se čedalje...

25 Maj 2023
Publication
Research report
ef22028_card_cover.png

Poročilo obravnava verjetne in predstavljive scenarije, ki proučujejo razvoj dela na daljavo in hibridnega dela v EU do leta 2035, ter njihove posledice za svet dela. Kako so vodstveni delavci...

28 April 2023
Publication
Research report
ef21049_card_cover.png

Digitalne tehnologije so mnogim delavcem omogočile, da svoje delo opravljajo kadar koli in kjer koli, kar prinaša prednosti in slabosti. Podatki Eurofoundakažejo, da je za zaposlene, ki delajo na daljavo...

9 September 2021
Publication
Research report

Ongoing work

Eurofound izvaja raziskave o delu na daljavo in mobilnem delu, ki temelji na IKT, v okviru svojih dejavnosti v zvezi z delovnimi razmerami in trajnostnim delom, med drugim v svoji raziskavi o novih oblikah zaposlitev. Obravnavane teme vključujejo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, delovni čas, delovne razmere in pravico do odklopa ter vpliv pandemije covida-19 na način dela.

Vpliv na zaposlitvene in delovne razmere

Eurofound je z analizo dela na daljavo in mobilnega dela, ki temelji na IKT, proučil, kako prožnost delovnega časa in samostojnosti delavcev vpliva na zaposlitev in delovne razmere v digitalni dobi, ter se zlasti posvetil temu, kako to vpliva na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja , zdravje, uspešnost in zaposlitvene možnosti. Uporabljal je podatke iz Eurofoundove evropske raziskave o delovnih razmerah (EWCS) in drugih raziskav.

Eurofound je z Mednarodno organizacijo dela (ILO) v skupni raziskavi proučil vpliv dela na daljavo in mobilnega dela, ki temelji na IKT, na različnih lokacijah (doma, v pisarni ali na drugi lokaciji) na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja, pri čemer je prav tako uporabljal podatke EWCS. Tudi mobilno delo, ki temelji na IKT, je ena od več novih oblik zaposlitev, ki se uveljavljajo v EU in jih proučuje Eurofound.

Delo na daljavo in covid-19

Eurofoundova edinstvena e-raziskava Življenje, delo in covid-19 predstavlja vpliv sprememb, ki so se zgodile med pandemijo, na življenja ljudi, da bi oblikovalcem politik pomagala načrtovati odziv na krizo. Izvedena je bila v več krogih v letih 2020 in 2021 ter omogoča primerjavo izzivov, ki so se pojavili v različnih obdobjih življenja med pandemijo. Številna vprašanja obravnavajo zlasti delovne razmere ljudi, njihovo raven dela na daljavo med pandemijo bolezni COVID-19, izkušnje z delom od doma ter vpliv na usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja.

Pravica do odklopa

Izzivi presegajo usklajevanje poklicnega in zasebnega življenja: brisanje meja, nenehna povezljivost in dolg delovni čas lahko povzročijo težave za duševno in fizično dobro počutje delavcev. Zaradi eksponentne rasti dela na daljavo zaradi pandemije covida-19 so ukrepi, povezani s pravico do odklopa, pomembnejši kot kdaj prej. Eurofound je leta 2021 na podlagi študije primera raziskal izvajanje in vpliv pravice do odklopa na ravni delovnega mesta.

Celotnega vpliva pandemije še ne moremo predvideti, vendar bi covid-19 lahko trajno spremenil delo na daljavo in mobilno delo, ki temelji na IKT, v EU in drugod.

 

 

Research continues in this topic on a variety of themes, which are outlined below with links to forthcoming titles.

Eurofound expert(s)

Oscar Vargas Llave

Oscar Vargas Llave is a research manager in the Working Life unit at Eurofound and manages projects on changes in the world of work and the impact on working conditions and related...

Research manager,
Working life research unit
Publications results (26)

This report explores EU Member States’ legislation around the right to disconnect and assesses the impact of company policies in this area on employees’ hours of connection, working time, work–life balance, health and well-being, and overall workplace satisfaction.

30 November 2023

Using data from the European Working Conditions Telephone Survey 2021 and building on a theoretical model that differentiates between job stressors and job resources, this report examines key psychosocial risks in the workplace and their impact on health.

23 November 2023

Izraz „hibridno delo“ se je razširil z razmahom dela na daljavo med pandemijo covida-19, ko so podjetja in zaposleni začeli razpravljati o načinih organizacije dela po pandemiji. Izraz se čedalje pogosteje uporablja za primere, v katerih se (delo, ki ga je mogoče opraviti na daljavo) opravlja na

25 May 2023

Poročilo obravnava verjetne in predstavljive scenarije, ki proučujejo razvoj dela na daljavo in hibridnega dela v EU do leta 2035, ter njihove posledice za svet dela. Kako so vodstveni delavci in zaposleni, organizacije delodajalcev in sindikati ter oblikovalci politik pripravljeni na večjo

28 April 2023

V tem poročilu so predstavljene Eurofoundove raziskave o delu na daljavo med pandemijo covida-19 v letih 2020 in 2021. V njem so proučene spremembe razširjenosti dela na daljavo, delovnih pogojev zaposlenih, ki delajo od doma, in zakonodaje, ki obravnava vprašanja, povezana s tovrstno ureditvijo

08 December 2022

Raziskava „Življenje, delo in covid-19“, ki jo je Eurofound prvič pričel izvajati v začetku leta 2020, naj bi dala vpogled v razsežnosti vpliva pandemije na delo in življenje državljanov EU. Peti krog raziskave Eurofounda, ki je bil izveden spomladi leta 2022, prav tako opozarja na pojavljanje novih

07 December 2022

Strogi ukrepi na področju javnega zdravja, ki so jih vlade leta 2020 uvedle za zajezitev pandemije covida-19, so nenadno spremenili naš način dela in nanj vplivali še v nadaljnjih dveh letih. Med marcem in novembrom 2021 je bilo v 36 državah opravljenih več kot 70 000 razgovorov v okviru evropske

29 November 2022

Evropski trg dela je po pandemiji covida-19 močno okreval. Do konca leta 2021, malo več kot 18 mesecev po začetku pandemije, so bile stopnje zaposlenosti v EU skoraj na ravni pred krizo. V tem poročilu so povzeta gibanja na trgu dela v letih 2020 in 2021, pri čemer so uporabljeni četrtletni podatki

20 October 2022

Namen tega poročila je pregled in analiza zakonodaje in kolektivnih pogajanj o delu na daljavo v 27 državah članicah in na Norveškem. V njem so poudarjene glavne razlike in podobnosti med posameznimi državami v zvezi z zakonodajo o delu na daljavo ter nedavne spremembe teh predpisov. Predstavljeno

01 September 2022

Odgovori iz petega kroga Eurofoundove spletne ankete, ki je potekal od 25. marca do 2. maja 2022, razkrivajo socialni in gospodarski položaj ljudi v Evropi dve leti po tem, ko je bil na evropski celini odkrit prvi primer bolezni covid-19. Proučena je tudi realnost življenja v novem obdobju

07 July 2022

Online resources results (40)

In this episode of Eurofound Talks Mary McCaughey speaks with Eurofound Research Manager Tina Weber about new research on the right to disconnect, the evolution of the right to disconnect in Europe, the reasons why legislative and procedural actions are being called for, the impacts that effective

15 April 2024

Flexible work increases post-pandemic, but not for everyone

Even before the outbreak of COVID-19, various forms of flexible work, such as teleworking and flexitime, were in place across EU Member States. However, the pandemic led to a surge in flexible working practices with many workers wanting to focus on their work–life balance and have more time for

In this episode of Eurofound Talks Oscar Vargas and Mary McCaughey use results from the Living, working and COVID-19 online surveys, the European Working Conditions Telephone Survey, and other analyses from Eurofound to investigate what the future holds for telework in Europe, whether the mass rollo

2 December 2022
Podcast
ef22035.png

COVID-19 in the workplace: Employer’s responsibility to ensure a safe workplace

Throughout 2021, the second year of the COVID-19 pandemic, specific occupational health and safety rules were reintroduced due to increases in infection rates. Mandatory face masks, physical distancing and hygiene measures were enforced, and the recommendation to telework was largely re-instated in

Female teleworker taking notes during video conference on her laptop

Workers want to telework but long working hours, isolation and inadequate equipment must be tackled

The COVID-19 pandemic prompted a surge in telework, with dramatic increases in the number of employees working from home (teleworking) in many European countries. What for many employees started out as a mandatory move seems to have transformed into a preference among the majority for part-time or

photo_ivailo_kalfin.png

Twin transition and pandemic challenge Eurofound to increase expertise, strengthen partnerships, expand reach, says new Director

Eurofound welcomed Ivailo Kalfin to his new role as Executive Director on 1 June. After one month in the job, he reflects on the challenges facing the EU, how they will impact on the work of Eurofound and his priorities for shaping the Agency over the next five years.

ef21018.png

Mixed impacts of COVID-19 on social dialogue and collective bargaining in 2020

​​​​​​​A first analysis of developments in working life in 2020 shows that the COVID-19 pandemic had a considerable impact on social dialogue and collective bargaining in the EU, Norway and the UK, albeit to varying degrees. While in some countries, standard procedures were by and large maintained

ef21017_v2.png

Changing priorities: The impact of COVID-19 on national policy agendas

A first analysis of working life policies and developments in 2020 shows that the COVID-19 pandemic has in some cases speeded up and in other cases slowed down several policy developments in the EU, Norway and the UK, albeit to varying degrees, and dependent on national contexts. Increased


Blogs results (20)
ef21013.png

The COVID-19 pandemic compelled governments to take exceptional measures to monitor and control the spread of the Coronavirus. Among them was the introduction in most EU Member States of tracking apps to gather data on citizens who have contracted the virus and to trace their contacts, a measure

13 Januar 2021
ef20086.png

Standard employment is not simply being replaced by non-standard work; employment is becoming more diverse, and policy must accordingly become more tailored. The last decade has seen much public and policy debate on the future of work. Standard employment – permanent, full-time and subject to labour

15 December 2020
ef20084.png

​​​​​​​With remote working becoming the new normal for many workers, it is surely the case that many employers are anxious to ensure that their employees are putting in full working days. Companies are likely to be investing in and deploying digital technologies for tracking employee performance

9 December 2020
ef20082.png

Whatever the benefits of telework – and there are many, including more flexible working time, increased productivity and less commuting – there are drawbacks, as many of the one-third of Europeans who were exclusively working from home during the pandemic will attest. Primary among these is the ‘alw

3 December 2020
ef20079_image_blog_telework_12112020.png

As Europe braces for a winter wave of the Coronavirus, behind the public health indicators that rightly dominate the headlines, a revolution in working life is under way. In early spring, millions of people throughout Europe took their work home and tried to rapidly adjust to the new world in which

12 November 2020
ef20074.png

As Europe faces into what appears to be a second wave of the COVID-19 pandemic, concern is mounting about the evolution and dramatic impact of the disease, with rising numbers of infections, hospitalisations and deaths. There is also a growing focus on the repercussions for the economy, the labour

7 Oktober 2020
Image of woman teleworking

COVID-19 unleashed the pent-up potential for telework. Over a third of respondents to Eurofound’s online survey of Europeans in April had started teleworking because of the pandemic. Never before had so many people been working from home. For people with disabilities, telework has long been viewed

17 Avgust 2020
ef20060.png

The COVID-19 health crisis prompted governments to take the unprecedented step of shutting down all workplaces, apart from those providing essential goods and services, to control the spread of the virus. Every worker who was able to do so began to work from home, initiating a social experiment of a

9 Junij 2020
image_blog_ef20065_covid_and_gender_03062020.png

​​​​​​​While women appear to be more resilient than men to COVID-19 in terms of health outcomes, that is not the case when it comes to the economic and social fallout. Measures taken by governments to control the spread of the virus are exacerbating gender divides in unemployment, domestic labour

image_blog_jme_12052020.png

The impact of COVID-19 continues to create chaos in people’s lives across Europe and the world. The economy is heading towards another major dip, and a sense of general insecurity pervades. The daunting challenges confronting health services and projections on the long-term impact of the crisis


Upcoming publications results (2)

This policy brief investigates how organisations are adapting their work organisation and practices to hybrid work. Based on case studies and on data from the European Working Conditions Survey 2024, the policy brief examines how hybrid work is being managed in organisations and profiles t

April 2025

This report investigates regional employment dynamics in Europe before and during the COVID-19 pandemic, as well as the subsequent recovery from the crisis. Almost 90% of regions across the EU had exceeded their pre-pandemic employment levels by 2022. However, significant regional disparities in emp

August 2024
Data results (20)

Disclaimer

When freely submitting your request, you are consenting Eurofound in handling your personal data to reply to you. Your request will be handled in accordance with the provisions of Regulation (EU) 2018/1725 of the European Parliament and of the Council of 23 October 2018 on the protection of natural persons with regard to the processing of personal data by the Union institutions, bodies, offices and agencies and on the free movement of such data. More information, please read the Data Protection Notice.