Odnosi med delodajalci in delojemalci ter socialni dialog

Glavne ugotovitve iz raziskave fundacije Eurofound pomagajo oblikovalcem politik pri naslavljanju nekaterih ključnih vprašanj na tem področju.

• Na podlagi kolektivnih pogajanj imajo socialni partnerji ključno vlogo pri zagotavljanju pravične obravnave za evropske delavce ter stabilnega in predvidljivega okvira za delodajalce.
• Učinkovita kolektivna pogajanja zagotavljajo, da se lahko konkurenca med podjetji osredotoči na povečanje učinkovitosti, ne pa na izkoriščanje delovne sile, in to na podlagi skupnih pravil o plačilu in delovnih pogojih.
• Sistemi odnosov med delodajalci in delojemalci so čedalje bolj ogroženi zaradi sprememb v družbi, na trgih dela in v organizaciji dela. To predstavlja izzive glede zmogljivosti ključnih akterjev v sistemih odnosov med delodajalci in delojemalci v državah članicah.
• Ugotovitve v zvezi s plačami kažejo, da 7 od 10 delavcev z minimalno plačo v EU poroča, da vsaj deloma težko shajajo s plačo skozi mesec, v primerjavi z manj kot 5 od 10 delavcev, ki prejemajo plačo, višjo od minimalne, vendar pa se te številke močno razlikujejo med posameznimi državami. Glede na ozadje pandemije imajo lahko minimalne plače pomembno vlogo v kombinaciji politik za stabilizacijo dohodkov in s tem zahtevajo ukrepanje za boj proti nezadržnemu slabšanju razmer v recesijo ali depresijo.
• Učinkovit evropski socialni dialog je odvisen od močnih povezav z nacionalno ravnjo, zato ostaja program EU še naprej pomemben, na nacionalni ravni pa se smiselno izvajajo neodvisni sporazumi EU.
• Medtem ko so se na strani evropskega socialnega dialoga pojavile številne skupne pobude, je bilo sklenjenih tudi nekaj sporazumov. V nekaterih panogah obstaja zaskrbljenost, da so bile zahteve socialnih partnerjev po izvajanju sporazumov z evropsko zakonodajo zavrnjene in da so potrebne močnejše povezave med EU in nacionalnimi ravnmi.
• V številnih državah članicah vzbujajo skrb padajoči trendi v številu sindikatov. Manj kot eno od treh delovnih mest (z 10 delavci in več) v EU (29 %) ima zagotovljeno določeno obliko zastopanja zaposlenih. Zakonodajne zahteve so ključnega pomena za prisotnost zastopanja.
• Kolektivna pogajanja ostajajo v osrčju sistemov odnosov med delodajalci in delojemalci v EU. Oblikovalci politik bi morali izkoristiti priložnost krize zaradi covida-19, da uvedejo nove pobude za spodbujanje in krepitev kolektivnih pogajanj.
• Poleg prizadevanj socialnih partnerjev so za učinkovit socialni dialog in dobro delujoče odnose med delodajalci in delojemalci potrebni javna sredstva in podpora javnih organov. Oblikovalci politik bi morali preučiti nove oblike prenosa znanja, zagotavljanja sredstev in sodelovanja s socialnimi partnerji na ravni EU in nacionalni ravni.
• Zagotavljanje in spodbujanje pravičnih, dobro delujočih in uravnoteženih odnosov med delodajalci in delojemalci sta nujna, da se zagotovita vključujoča in trajnostna rast ter družbeni napredek v EU. Zaradi covida-19 bo za oblikovalce politik pomembno tudi vključevanje socialnih in gospodarskih razsežnosti EU, kot so določene v evropskem stebru socialnih pravic.