Družbeni vpliv migracij: obravnavanje izzivov sprejemanja in vključevanja ukrajinskih beguncev

To poročilo se osredotoča na izzive, s katerimi se srečujejo države članice EU in Norveška pri sprejemanju ter vključevanju beguncev, ki so po ruski invaziji februarja 2022 pobegnili iz Ukrajine. Proučuje vključevanje na trg dela z raziskovanjem ovir zanj ter dostop do javnih storitev, ki so ključne za družbeno vključevanje, in izkušnje z njimi. Glavni cilj tega poročila je raziskati, na kakšen način so medsebojno povezana različna področja vključevanja: stanovanjske razmere, zdravstveno stanje (vključno z duševnim zdravjem) ter dostop do otroškega varstva, izobraževanja in socialne pomoči lahko močno vplivajo na zaposlitvene možnosti in družbeno vključenost, zaposlitev pa lahko vodi k večji socialni vključenosti. To poročilo ne obravnava le sprejetih podpornih ukrepov za spodbujanje vključevanja na trg dela, temveč tudi, na kakšen način države članice in Norveška lajšajo dostop do ključnih javnih storitev.

V poročilu so uporabljene informacije, ki jih je Eurofound pridobil od držav članic in Norveške, zajet pa je razvoj dogodkov do sredine leta 2023.

Ozadje politike

EU je zaradi množičnega pritoka beguncev iz Ukrajine aktivirala direktivo o začasni zaščiti in razseljenim Ukrajincem tako zagotovila takojšnjo začasno zaščito; septembra 2023 je začasno zaščito omogočala 4,2 milijona osebam. Pritok ukrajinskih beguncev se v marsičem razlikuje od pritoka prosilcev za azil, ki so v EU prispeli leta 2015, in sicer gre zlasti za ženske in otroke, večina odraslih ima visoko stopnjo izobrazbe, begunci govorijo predvsem ukrajinsko ali rusko, ki sta podobna več jezikom držav gostiteljic, v Evropi pa že živi obsežna ukrajinska diaspora. Kljub temu je prihod beguncev pomenil nove izzive, zlasti v državah z manj izkušnjami s sprejemanjem beguncev.

EU z direktivo o začasni zaščiti določa usklajen pravni okvir, ki pomaga zagotavljati dostop do zaposlitve in ključnih javnih storitev. Uporaba direktive je bila podaljšana še za eno leto, in sicer do marca 2025. EU ima za lažje izvajanje direktive dejavno vlogo pri usklajevanju, saj zagotavlja priporočila, smernice za nekatera področja, priložnosti za izmenjavo dobrih praks in finančno podporo. S temi orodji pomaga na različnih področjih, obravnavanih v tem poročilu. Veliko truda so vložile tudi posamezne države članice, saj so do sredine leta 2023 porabile sredstva EU v višini 17 milijard EUR. Poleg tega je bil Ukrajini podeljen status kandidatke za članstvo v EU, da bi se tako zmanjšala negotovost zaradi vojne in izboljšale njene možnosti.

Ključne ugotovitve

• Zdi se, da je vključevanje ukrajinskih beguncev na trg dela na splošno uspešno, saj je stopnja njihove delovne aktivnosti visoka, zlasti v primerjavi z drugimi skupinami beguncev, in se giblje od dobrih 10 % do precej več kot 40 % v nekaterih državah (dosega celo 50 % in več). Ta stopnja delovne aktivnosti se bo verjetno še naprej povečevala.

• Kot pri drugih skupinah beguncev pa vključevanje na trg dela ogroža več ovir (tj. jezikovna ovira, pomanjkanje informacij, odsotnost socialne mreže). Pomembna ovira je tudi pomanjkanje dostopnega otroškega varstva, kar se odraža v nizkih stopnjah vpisa (tj. med 42 % in 71 %), še zlasti ker je med ukrajinskimi begunci največ žensk z otroki.

• Za odpravo teh težav so bili uvedeni številni inovativni ukrepi (npr. odprava nekaterih omejitev, ki ovirajo dostop do otroškega varstva, omilitev strogih jezikovnih zahtev za nekatere poklice, poenostavitev in pospešitev postopkov priznavanja kvalifikacij, prilagojeni jezikovni tečaji).

• Zdi se, da je pomanjkanje delovne sile delodajalce znatno spodbudilo k zaposlovanju ukrajinskih beguncev; pri vključevanju beguncev pomagajo pobude organizacij delodajalcev in posameznih delodajalcev/podjetij. Tudi javne službe za zaposlovanje imajo dejavno vlogo pri navezovanju stikov z delodajalci, da bi zagotovile delovna mesta za begunce.

• Številni Ukrajinci delajo, vendar večini zaenkrat ni uspelo najti stabilne zaposlitve: še vedno prevladujejo začasna ali občasna delovna mesta, ukrajinski begunci pa so za večino teh delovnih mest preveč kvalificirani. Številni begunci tako nimajo stabilnih dohodkov, zaradi česar so odvisni od socialne pomoči.

• Splošno zagotavljanje nadomestil in storitev ni nujno prilagojeno posebnim potrebam beguncev; pripravljenost sprejeti zaposlitev kot pogoj za upravičenost do nadomestil na primer morda ni primerna, kadar begunci niso ustrezno pripravljeni na dostop do trga dela. Poleg lahko razseljene osebe zaradi pomanjkanja prilagojenih ukrepov morda niso več upravičene do nadomestil in storitev, ki jih še vedno potrebujejo kljub zaposlitvi (zaradi nestabilnega dohodka ali stanovanjskih razmer).

• Ukrajinsko begunsko prebivalstvo ima v državah članicah gostiteljicah in na Norveškem neizpolnjene potrebe, ki zajemajo vključevanje v lokalne skupnosti (npr. prek otroških obšolskih dejavnosti) ter dostop do osnovnih storitev (npr. prevoza). Javne službe te potrebe zadovoljujejo le do določene mere, nevladne organizacije pa se nanje dejavno odzivajo. Vendar to morda ne zagotavlja zadostnega kritja in neprekinjenosti.

• Javne storitve se v večini držav članic srečujejo z dolgoročnimi izzivi, kar povzroča nestabilne stanovanjske razmere (ki so delno posledica že obstoječe stanovanjske problematike), nedostopnost storitev otroškega varstva, pomanjkanje zmogljivosti v šolah in težave pri dostopanju do zdravstvenega varstva.

Smernice politike

• Doslej največji pritok ukrajinskih beguncev je povečal obstoječe težave držav z javnimi storitvami. Za obravnavanje teh izzivov so načrtovane številne pobude, vendar morda ne bodo pomagale ukrajinskim beguncem, ki potrebujejo posebno in ciljno usmerjeno podporo. Potrebne so dolgoročne in cenovno dostopne stanovanjske rešitve, da se zagotovita stabilnost ter neprekinjeno izobraževanje otrok in mladih, olajša vključevanje beguncev v lokalne šolske sisteme in lokalne skupnosti ter izboljšajo možnosti za stabilnejšo zaposlitev odraslih.

• Potrebna so bolj sistematična prizadevanja za usklajevanje splošnih socialnih storitev ter prilagoditev podpornih ukrepov v odziv na prevladujoče in nastajajoče potrebe ukrajinskih beguncev. Izboljšati je mogoče usklajevanje med javnimi službami. Nekatere države članice so v ta namen začele ustanavljati posebna delovna mesta ali agencije, ki pa imajo zaenkrat omejen obseg in zmogljivosti.

• Obstoječe pobude so pogosto kratkoročne in razpršene zaradi nestabilnega financiranja nevladnih organizacij, ki so jih uvedle. Mednarodne organizacije zagotavljajo pomoč, zlasti v državah, ki imajo malo izkušenj s sprejemanjem beguncev (in sredstev za to). Vprašanje pa je, kako trajnostno je to in v kolikšni meri lahko vlade (in lokalne oblasti) nadaljujejo s tem delom ter ga vključijo v svoje sisteme. Na področju financiranja bo morda treba ponovno načrtovati porabo sredstev EU, pri čemer bo treba skrbno proučiti učinkovitost in uspešnost njihove porabe.

• Pri ocenjevanju ustreznosti splošnih ukrepov socialne zaščite za učinkovito vključevanje ukrajinskega begunskega prebivalstva je treba upoštevati njihovo ustreznost in povezave z ukrepi na stanovanjskem področju, da bi se obravnavalo vprašanje nestabilnega dohodka (npr. prek sistemov minimalnega dohodka, ki zagotavljajo dostop do ustreznih javnih storitev). Spremljati bi bilo treba doslednost in ustreznost dohodkovne podpore, da bi se ugotovilo, ali je treba v primeru spremembe položaja begunca prilagoditi in posodobiti podporne ukrepe (ker po zaposlitvi na primer niso več upravičeni do nekaterih vrst podpore).