Po dolgem obdobju stabilnosti cen se je inflacija v EU ponovno pojavila. Po pandemiji covida-19 so energetska kriza, ki jo je spodbudila ruska vojna agresija proti Ukrajini, in motnje v mednarodni dobavni verigi, med drugim povzročili zvišanje cen primarnih proizvodov in blaga. Medtem ko so se nominalne plače v letih 2021 in 2022 zvišale, je realna rast plač nižja od inflacije, kar je prizadelo predvsem skupine z nizkimi dohodki. Čeprav institucije EU pričakujejo, da se bo inflacija do leta 2025 počasi zniževala, številni krogi kolektivnih pogajanj skoraj niso mogli slediti hitremu zviševanju cen v letu 2022. Zaradi tega so zahteve sindikatov po nadomestilih in povišanju kolektivno dogovorjenih plač za nekatere sektorje pomenile pritisk. Posodabljanje minimalnih plač (v skladu z direktivo o ustreznih minimalnih plačah) ima ključno vlogo pri zaščiti kupne moči nizkih plač. Ker plače ne sledijo stopnji inflacije, se lahko v prihodnjih letih ponovno pojavijo napetosti v socialnem dialogu in kolektivnih pogajanjih.
Key findings
• Inflacija se je vrnila, in čeprav naj bi se do leta 2025 postopoma upočasnila, projekcije napovedujejo, da se bo rast cen srednjeročno nadaljevala. Gibanja plač, dogovorjenih v kolektivnih pogajanjih v letu 2022 niso odražala naraščajočih življenjskih stroškov, kar je povzročilo nadaljnje zmanjšanje kupne moči zaposlenih.
• Ureditve kolektivnih pogajanj o plačah in mehanizmi določanja plač se po EU zelo razlikujejo in kažejo velike razlike med sektorji. Kolektivne pogodbe o plačah, analizirane v štirih sektorjih - kemičnem, farmacevtskem, kovinskopredelovalnem in sektorju gostinskih in nastanitvenih storitev ter dela v gospodinjstvu) - v Franciji, Nemčiji in Italiji, kažejo, kako so se plače, dogovorjene v pogajanjih, težko prilagajale gibanju inflacije in so večinoma rasle počasneje od nje.
• Po povečanju inflacije je imel pregled zakonsko določenih minimalnih plač v analiziranih sektorskih kolektivnih pogodbah posredno, vendar pomembno vlogo. Učinek povišanja minimalne plače je običajno večji za delavce z nižjimi plačami, kar ima načeloma pozitiven distribucijski učinek z omejitvijo strukture plač v kolektivnih pogodbah o plačah.
• Novi dejavniki, kot sta pomanjkanje delovne sile in strokovnega znanja, lahko znatno vplivajo na sektorska kolektivna pogajanja. Čeprav je pomanjkanje delovne sile običajno povezano z delovnimi mesti, povezanimi z zelenim in digitalnim prehodom, pa se tudi dejavnosti v storitvenem sektorju srečujejo s pomanjkanjem delovne sile na slabše plačanih delovnih mestih. Za zmanjšanje pomanjkanja delovne sile bi bilo treba okrepiti naložbe v izpopolnjevanje in prekvalifikacijo, usposabljanje in izboljšanje delovnih spodbud ter druge ciljno usmerjene politike za posamezne sektorje, kot je predlagano v okviru evropskega leta spretnosti 2023.
• Čeprav so vlade uvedle obsežne svežnje pomoči, da bi ublažile vpliv inflacije na gospodinjstva, družine in sektorje, skoraj noben ukrep sam po sebi ni vplival na kolektivna pogajanja o plačah, razen inflacijskega dodatka v Nemčiji.
The report contains the following lists of tables and figures.
List of tables
- Table 1: Government policies and initiatives to mitigate the impact of inflation
- Table 2: Sectoral collective agreements covered in the research
List of figures
- Figure 1: Economic forecast for spring 2023 – gross domestic product growth in the EU, euro zone and 27 Member States (%)
- Figure 2: Euro zone annual inflation and its main components, June 2013–June 2023 (annual rate of change)
- Figure 3: Nominal wage growth (consumer wages)
- Figure 4: Real wage growth (consumer wages)
- Number of pages
-
40
- Reference nº
-
EF23005EN
- ISBN
-
978-92-897-2343-5
- Catalogue nº
-
TJ-04-23-772-EN-N
- DOI
-
10.2806/004554
- Permalink
To be notified of this publication and other publications in this area please visit the subscription management centre to update your contact details and subscription preferences.