Skip to main content
Abstract

V tem poročilu je obravnavan vpliv pandemije covida-19 na socialne storitve v EU. Čeprav je pandemija negativno vplivala na socialne storitve, je prinesla koristna spoznanja o tem, kako jih prilagoditi novim izzivom in socialnim tveganjem. Eno od spoznanj je na primer to, da je treba oblikovati politike za izboljšanje uporabe digitalizacije v tem sektorju, da bi izboljšali dostop do novih tehnologij in usposabljanja za ciljne skupine delavcev in storitev. In kar je najpomembneje, potrebni so jasni načrti za ukrepanje v izrednih razmerah in finančna sredstva za izvedbo prilagoditev v kriznih obdobjih.
Povečanje javnih izdatkov za socialno zaščito, zdravstveno varstvo in izobraževanje je bilo ključni del odziva na pandemijo. Vendar pa obstaja negotovost glede prihodnjega razvoja socialnih storitev v okviru splošnega političnega interesa in naložb v zeleni in digitalni prehod. To pomeni, da mora prispevek socialnih storitev k odpornosti evropskih družb ostati na dnevnem redu političnih razprav in da je treba posamezne politike dodatno izpopolniti.

Key findings

EU je v celoti zavezana socialnim vprašanjem, saj so izdatki vlad za socialne storitve (socialno zaščito, izobraževanje in zdravje) v letu 2020 znašali celih 35 % BDP v EU. Ta močna socialna razsežnost temelji na izkušnjah varčevalnih politik, ki so se izvajale med prejšnjo gospodarsko krizo, in dokazani sposobnosti držav članic, da učinkovito razporedijo sredstva in ublažijo posledice krize.

Nedavna pandemija je pokazala, kako pomemben je prispevek socialnih storitev k odpornosti evropske družbe. Med krizo so tovrstne storitve ljudem zagotavljale pomoč in mrežo, da so se lažje spopadli s takratnimi izjemnimi omejitvami v vsakdanjem življenju. Pomembnost teh storitev je bila toliko bolj izpostavljena zaradi njihove nenadne odsotnosti, ko ljudem v stiski ni bilo mogoče več zagotoviti ustrezne podpore zaradi zmanjšanega obsega storitev.

Strukturna vprašanja, kot so pomanjkanje osebja, slabi delovni pogoji in nerazširjenost digitalizacije, so med pandemijo omejevala zmožnost socialnih služb za opravljanje njihovih nalog, pri številnih storitvah, ki so bile slabo pripravljene na pandemijo covida-19, pa so nastopile težave pri reorganizaciji njihovih dejavnosti. Če ta strukturna vprašanja – mnoga med njimi povezana z delovnimi mesti v sektorju socialnih storitev, za katera so značilni preobremenjenost, visoka raven stresa in pomanjkanje virov – ne bodo nemudoma obravnavana, bodo predstavljala težavo tudi v prihodnosti.

Pomanjkanje digitalizacije v sektorju socialnih storitev pomeni, da zaposleni zamujajo priložnost za usposabljanje in izpopolnjevanje, približno petina delavcev na področju socialnega varstva v EU pa pri svojem delu nikoli ne uporablja digitalnih naprav. To je treba odpraviti, če se želi sektor spopasti s prihodnjimi izzivi, saj se je digitalizacija izkazala za posebej pomembno med pandemijo, ko so bile digitalne naprave ključnega pomena za komunikacijo.

Pandemija je kljub težavam, ki jih je povzročila, prinesla dragoceno spodbudo za razvoj socialnih storitev. Veliko truda, čeprav improviziranega, je bilo vloženega v organizacijo dela na daljavo ter zagotavljanje storitev in podpore na nove načine, kar dokazujejo številne telefonske številke in aplikacije za pomoč ljudem. Prav tako je postalo jasno, da je treba spodbujati sodelovanje z deležniki in primarnimi (neformalnimi) oskrbovalci. Ni pa še jasno, kako pridobljene izkušnje prenesti v prakso, zato mora biti uporaba teh izkušenj prednostna naloga deležnikov in nosilcev odločanja, če želimo, da se bo ta sektor učinkovito spopadel s podobnimi izzivi v prihodnosti.

The report contains the following lists of tables and figures.

List of tables

  • Table 1: NACE sectors used in the analysis of working conditions
  • Table 2: Receipt of training, by sector and subsector, EU27 (%)
  • Table 3: Workers who never use digital devices at work, by sector and subsector, EU27, 2021 (%)

List of figures

  • Figure 1: Proportion of social services workers who reported adverse social behaviour, by sector, EU27, 2021 (%)
  • Figure 2: Proportion of social services workers in selected subsectors who reported adverse social behaviour, EU27, 2021 (%)
  • Figure 3: Proportion of workers in selected occupations who reported adverse social behaviour, EU27, 2021 (%)
  • Figure 4: Relationship between prevalence of training and non-use of digital devices at work in subsectors of social services, EU27 (%)
  • Figure 5: Use of digital devices at work, by sector, EU27, 2021 (%)
  • Figure 6: Proportion of workers in six job quality categories, by long-term care and healthcare sectors, EU27 (%)
  • Figure 7: Proportion of social services workers who feel that they do useful work, by sector, EU27, 2021 (%)
  • Figure 8: Unmet need for various healthcare services, EU27, 2021–2022 (%)
  • Figure 9: Unmet need for mental healthcare, by age group, EU27, 2021–2022 (%)
  • Figure 10: Change in total expenditure on social protection per capita, EU27, 2009–2020
  • Figure 11: Total expenditure on social protection as a percentage of GDP, rate of change in total expenditure on social protection and rate of change in GDP, EU27, 2008–2020 (%)
  • Figure 12: Breakdown of social protection expenditure on benefits, by function, EU27, 2008–2021 (%)
  • Figure 13: General government expenditure on social protection, healthcare and education as a proportion of GDP, EU27, 2004–2021 (%)
  • Figure 14: General government expenditure on social protection functions as a proportion of GDP, EU27, 2004–2021 (%)
  • Figure 15: Social protection expenditure, by benefits in cash and benefits in kind, six Member States, 2006–2021 (€ million)
  • Figure 16: Benefits in kind as a proportion of total social benefits expenditure, six Member States, 2006–2021 (%)
  • Figure 17: Average expenditure on social protection as a share of GDP (%) and standard deviation, EU27, 2004–2021
  • Figure 18: General government expenditure on education functions as a share of GDP, EU27, 2004–2021 (%)
  • Figure 19: General government expenditure on healthcare functions as a share of GDP, EU27, 2004–2021 (%)
  • Figure 20: Share of national RRF funds allocated to the green transition, the digital transition and other aspects of socioeconomic resilience, 2020 (%)
Number of pages
64
Reference nº
EF22007
ISBN
978-92-897-2339-8
Catalogue nº
TJ-09-23-280-EN-N
DOI
10.2806/347055
Permalink

Cite this publication

Disclaimer

When freely submitting your request, you are consenting Eurofound in handling your personal data to reply to you. Your request will be handled in accordance with the provisions of Regulation (EU) 2018/1725 of the European Parliament and of the Council of 23 October 2018 on the protection of natural persons with regard to the processing of personal data by the Union institutions, bodies, offices and agencies and on the free movement of such data. More information, please read the Data Protection Notice.