Omejena prilagodljivost: Prisilna nestandardna zaposlitev v Evropski uniji
Objavljeno: 27 May 2026
Ta članek analizira pojavnost, trende in mikrogonilnike prisilne nestandardne zaposlitve (INE) med državami članicami EU med letoma 2006 in 2024, pri čemer uporablja sestavljen kazalnik, ki zajema delavce, zaposlene prisilno na podlagi začasnih pogodb, pri delu s krajšim delovnim časom ali v obeh primerih. Na podlagi mikropodatkov iz raziskave EU Labour Force Survey analiza kaže, da je stopnja INE dosegla vrhunec pri 12,7 % leta 2015, nato pa se je leta 2024 znižala na 8,8 %, sprva zaradi rasti prisilne zaposlitve s krajšim delovnim časom med veliko recesijo, nato pa zaradi upada začasne zaposlitve in zmanjšanja neprostovoljnega deleža, skupaj z močnim upadom neprostovoljne narave dela s krajšim delovnim časom. Kljub temu izboljšanju približno polovica vseh začasnih delavcev še vedno neprostovoljno drži takšne pogodbe. Oaxaca–Blinderjeve razstave ločijo vrzel med prejšnjimi in trenutnimi stopnjami INE na dve komponenti: sestavno komponento, ki zajema spremembe značilnosti delovne sile, in strukturno komponento, ki zajema spremembe v tem, kako te značilnosti vplivajo na tveganje INE. Strukturna komponenta prevladuje skozi celotno obdobje in predstavlja do 89 % razlike v letu 2014, kar kaže, da upad INE odraža resnične izboljšave razmer na trgu dela, ne pa zgolj spremembe v sestavi delovne sile. Regresijski modeli, ocenjeni ločeno za leti 2014 in 2024, ugotavljajo mehanizme za to strukturno spremembo: poklicna kazen za nizko in srednje kvalificirane delavce se je znatno zožila, saj je zaostrovanje trga dela izboljšalo pogoje na spodnjem delu delovne razporeditve, medtem ko se je sektorska diferenciacija okrepila, saj storitveni sektorji vse bolj spodbujajo prisilno začasno delo poleg prisilnega dela s krajšim delovnim časom.
Upoštevajte, da je večina publikacij agencije Eurofound na voljo izključno v angleščini in se trenutno ne prevaja samodejno.
Ta razdelek vsebuje informacije o podatkih iz te publikacije.
Seznam tabel
Tabela 1: Skupni rezultati razčlenitve stopnje INE po Oaxaca–Blinder v EU
Tabela 2: Sestava po faktorjih (str.)
Tabela 3: Strukturna komponenta po faktorjih (str.)
Tabela 4: Stopnje INE in njihove sestavine, države članice, 2024 (%)
Tabela 5: INE in glavni dejavniki tveganja, države članice, 2024
Tabela 6: Spremembe v stopnjah INE (%) in glavni dejavniki, ki povzročajo njihove spremembe, 2006–2024
Tabela A1: Stopnje INE in njegovih komponent, države članice, 2024 (%)
Tabela A2: Stopnje INE (%) in glavni dejavniki, ki povzročajo njihove spremembe, države članice (2006–2024)
Tabela A3: Sestava INE v EU, po izbranih značilnostih, 2024 (%)
Tabela A4: Rezultati regresije povezav med INE, neprostovoljno začasno in neprostovoljno zaposlovanjem s krajšim delovnim časom v letih 2014 in 2024
Seznam grafov
Slika 1: Situacije, ki vodijo do INE
Slika 2: Stopnje prisilne nestandardne zaposlitve, začasne in krajše zaposlitve v EU, 2006–2024 (%)
Slika 3: Delež prisilne začasne in delno zaposlene zaposlitve, EU (%)
Slika 4: Sestavine stopenj INE v EU, 2006–2024 (%)
Slika 5: Stopnja začasne zaposlitve in delež prisilne začasne zaposlitve, 2024 (%)
Slika 6: Stopnja zaposlitve s krajšim delovnim časom in delež prisilne zaposlitve s krajšim delovnim časom, 2024 (%)
Slika 7: Stopnje INE med državami članicami, 2006-2015-2024 (%)
Slika 8: Stopnje INE razčlenjene na njuna dva glavna dejavnika, 2006–2024 (%)
Slika 9: Porazdelitev INE po državah (2024)
Slika 10: Mejni učinki AME na verjetnost INE, 2014 in 2024 (%)
Slika 11. AME o verjetnosti prisilne začasne zaposlitve, 2014 in 2024 (%)
Slika 12: AME-ji o verjetnosti prisilne zaposlitve s krajšim delovnim časom, 2014 in 2024 (%)
Eurofound priporoča, da to publikacijo navedete na naslednji način.
Eurofound (2026), Omejena prilagodljivost: Prisilna nestandardna zaposlitev v Evropski uniji, raziskovalni članek Eurofound, Urad za publikacije Evropske unije, Luksemburg.
