Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Tema
Nazadnje posodobljeno: 27 May 2026

Nove oblike zaposlitve

Nove oblike zaposlovanja so krovni izraz za bolj raznolike oblike zaposlovanja, ki se pojavljajo ali pridobivajo na pomenu od približno leta 2000. Poleg tradicionalnih delovnih razmerij so za nove oblike dela značilni spreminjajoči se delovni vzorci, pogodbena razmerja, kraji, trajanje in urnik dela, povečana uporaba informacijskih in komunikacijskih tehnologij (IKT) ali njihova kombinacija.

Najnovejše vsebine na to temo so navedene spodaj.

27 May 2026
Omejena prilagodljivost: Prisilna nestandardna zaposlitev v Evropski uniji
Ta članek analizira pojavnost, trende in mikrogonilnike prisilne nestandardne zaposlitve (INE) med državami članicami EU med letoma 2006 in 2024, pri čemer uporablja sestavljen kazalnik, ki zajema delavce, zaposlene prisilno na podlagi začasnih pogodb, pri delu s krajšim delovnim časom ali v obeh primerih.
Carlos Vacas‑Soriano+1
Eurofoundov raziskovalni članek
15 May 2023
Gender differences in motivation to engage in platform work

The rise of the platform economy during the last decade is one of the main disrupting forces for European labour markets. While standard employment remains the norm, platforms are expanding their reach and diversifying into novel business models. In doing so, they are also attracting an increasing number of women. This policy brief investigates why women are joining the platform economy and how the motivations to perform work on platforms differ between genders. It shows that while women join platforms to gain an additional income and because it allows them the flexibility to combine work with household chores or family commitments, men are driven by the opportunities provided by platforms to work globally and to expand their client base. At the same time, findings suggest that online platforms seem to provide women with a link to the labour market that can potentially prevent their withdrawal from the labour force during different life stages. These findings suggest that policy action should focus on extending working hours regulations and work–life balance measures to all platform workers, irrespective of employment status, and promote equal sharing of care responsibilities between women and men.

Dragoș Adăscăliței+3
Povzetek politike
December 2026
Kmalu na voljo
Nestandardna zaposlitev v EU: Vrste, trendi in delovni pogoji
To poročilo ponuja pregled trendov v novih in nestandardnih oblikah dela po vsej Evropski uniji. Na podlagi razpoložljivih primerjalnih evropskih podatkovnih nizov kartira nedavne spremembe v teh delovnih ureditvah in analizira njihove posledice za kakovost delovnih mest. Poročilo prav tako preučuje ukrepe socialnih partnerjev v zadnjih letih za reševanje izzivov, ki jih prinašajo nove in nestandardne oblike dela.
Dragoș Adăscăliței
Poročilo o raziskavi

  • Standardna zaposlitev še vedno prevladuje po vsej EU, vendar so za evropske trge dela značilne vse bolj raznolike oblike zaposlitve.

  • Pričakuje se, da se bodo nekatere nove oblike zaposlovanja še naprej povečevale zaradi dvojnega prehoda v digitalno dobo in ogljično nevtralnega gospodarstva. Vendar lahko vpliv COVID-19 na gospodarstvo in trg dela negativno vpliva na nekatere nove oblike zaposlovanja.

  • Številne nove oblike zaposlitve so posledica potrebe po prožnosti delodajalcev/strank ali delavcev. Pri razvoju novih oblik zaposlitve je ključnega pomena zagotoviti, da ta prožnost ne zmanjšuje zaščite delavcev.

  • Delovni čas, zastopanost ter zdravje in varnost je treba obravnavati za več novih oblik zaposlitve, vključno z mobilnim delom na podlagi IKT, platformnim delom, priložnostnim delom in delom na podlagi bonov.

  • Pri nekaterih novih oblikah zaposlitve bi lahko dvoumnost zaposlitvenega statusa delavcev prispevala k segmentaciji trga dela.

Da bi zapolnil obstoječe vrzeli v znanju, Eurofound od leta 2013 raziskuje značilnosti nastajajočih oblik zaposlitve v državah članicah EU. Raziskava proučuje posledice za delovne pogoje in trg dela.

Kategorizacija novih oblik zaposlitve

Eurofound je leta 2015 izvedel vseevropski pregled, da bi opredelil nastajajoče trende. To je privedlo do kategorizacije devetih širokih vrst oblik zaposlitve, ki so nove ali postajajo vse pomembnejše v evropskih državah članicah od leta 2000: delitev zaposlenih, delitev delovnih mest, delo na podlagi bonov, začasno upravljanje, priložnostno delo, mobilno delo na podlagi IKT, platformno delo, portfeljsko delo in sodelovalno zaposlovanje. Številne študije primerov, izvedene v okviru študije, kažejo, kako te nove oblike zaposlitve delujejo v državah članicah in kako vplivajo na delovne pogoje in trg dela.

Eurofound je leta 2020 izvedel nadaljnji pregled novih oblik zaposlitve, v katerem je spremljal njihov obseg, obseg in pogostost ter poudaril njihov vse večji pomen za evropske trge dela.

Pojavljajo se novi trendi

Eurofound še naprej podrobneje preučuje nekatere nove ugotovljene trende. Raziskava v letu 2016 je zlasti obravnavala potencial strateške delitve zaposlenih za delodajalce in zaposlene. Leta 2020 so bile v študiji o delu na daljavo in mobilnem delu na področju IKT analizirane posledice teh ureditev za zaposlovanje in delovne pogoje.

Background

Družbene, gospodarske in tehnološke spremembe v Evropi so povzročile nove oblike zaposlovanja. Pandemija covida-19 je privedla tudi do povečanja obsega in obsega novih oblik zaposlitve. Mnogi od njih se zelo razlikujejo od tradicionalnega "dela". Preoblikujejo tradicionalni odnos ena na ena med delodajalcem in zaposlenim. Zanje so značilni tudi nekonvencionalni delovni vzorci in delovna mesta.

Oblikovalce politik v EU zanima, kako lahko te nove oblike zaposlitve pripomorejo k vzpostavitvi odpornejšega in vključujočega trga dela. Razprava se vrti tudi o tem, kako zagotoviti ustrezno socialno zaščito in dostojne delovne pogoje. Ključnega pomena v razpravi je, kako se izogniti razmeram, v katerih bi bile te nove oblike zaposlitve za delavce manj ugodne kot bolj uveljavljene vrste zaposlitve.

Evropska komisija, Evropski parlament in Svet so leta 2017 razglasili evropski steber socialnih pravic, v katerem je bilo določenih 20 temeljnih načel, ki so bistvena za dobro delovanje trgov dela. V priloženem akcijskem načrtu za leto 2021 je navedeno, da digitalizacija in spremembe, ki jih je pandemija prinesla v svet dela, zahtevajo široko politično razpravo, ki se ne bo osredotočila le na raven udeležbe na trgu dela, temveč tudi na ustrezne delovne pogoje, ki podpirajo kakovostna delovna mesta.

Komisija je vprašanje delovnih pogojev izpostavila tudi v svojem sporočilu z naslovom "Oblikovanje digitalne prihodnosti Evrope". Dobri delovni pogoji so v središču uspešnega digitalnega prehoda, ki bi spodbujal inovacije in tehnološko razpršenost.

Eurofoundovo delo v zvezi z novimi oblikami zaposlovanja je povezano s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o Evropi, pripravljeni na digitalno dobo.

To je izbor najpomembnejših ugotovitev v zvezi s to temo.

Raziskovalci agencije Eurofound zagotavljajo strokovno znanje in jih je mogoče kontaktirati za vprašanja ali poizvedbe medijev.

Cesira Urzì Brancati

Research officer
Employment research

Cesira Urzì Brancati je raziskovalka v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njeni raziskovalni interesi vključujejo vpliv tehnologije na zaposlovanje in digitalizacijo dela, s poudarkom na digitalnih delovnih platformah, digitalnem nadzoru in algoritmičnem upravljanju. Specializira se za mikroekonometriko, oblikovanje vprašalnikov in analizo podatkov anket. Preden se je leta 2024 pridružila Eurofoundu, je Cesira delala v Skupnem raziskovalnem centru Evropske komisije v Sevilli, v Mednarodnem centru za dolgoživost v Londonu, na Univerzi v Modeni in Reggio Emilia ter na Univerzi v Torinu. Ima magisterij in doktorat iz mednarodne ekonomije z Univerze Tor Vergata v Rimu.

Dragoș Adăscăliței

Research officer
Employment research

Dragoș Adăscăliței je raziskovalka v enoti za zaposlovanje pri Eurofoundu. Njegove trenutne raziskave se osredotočajo na teme, povezane s prihodnostjo dela, vključno z vplivom umetne inteligence na delovna mesta, posledicami avtomatizacije za zaposlovanje in regulativnimi vprašanji, povezanimi z delom na platformah. Redno prispeva tudi k primerjalnim projektom, ki spremljajo strukturne spremembe na evropskih trgih dela. Preden se je pridružil Eurofoundu, je bil predavatelj delovnih odnosov na Univerzi v Sheffieldu, Šoli za management. Ima magisterij iz političnih ved na Central European University in doktorat iz sociologije na University of Mannheim.

Ta razdelek omogoča dostop do vseh vsebin, ki so bile objavljene na to temo.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies