Izraz „minimalna plača“ se nanaša na različne zakonske omejitve najnižjega zneska, ki ga morajo delodajalci plačati delavcem. Zakonsko določena minimalna plača je urejena z zakoni in predpisi ter statuti. Kolektivno dogovorjene minimalne plače so določene v kolektivnih pogodbah, sklenjenih med sindikati in delodajalci.
V večini držav članic EU je nacionalna minimalna plača zakonsko določena, vendar se njena višina, mehanizmi prilagajanja in pokritost zelo razlikujejo. Minimalne plače v Avstriji, na Danskem, Finskem, v Italiji in na Švedskem so določene v kolektivnih pogodbah, medtem ko se na Cipru zakonsko določena minimalna plača razlikuje glede na poklic.
Novembra 2017 so institucije EU skupaj razglasile evropski steber socialnih pravic, ki opredeljuje zavezo EU za poštene plače za delavce. To vključuje zagotavljanje ustreznih plač, ki delavcem in njihovim družinam omogočajo dostojen življenjski standard, omogočanje nizkokvalificiranim in mladim delavcem, da najdejo zaposlitev, ter hkrati zagotavljanje privlačnosti dela s finančnega vidika.
Nova Evropska komisija, ki je nastopila mandat decembra 2019, je to zavezo ponovila in na dnevni red uvrstila pobudo za reformo minimalne plače v EU. Vizija Komisije za močno socialno Evropo odpira pot za akcijski načrt za izvajanje socialnega stebra . Po dveh krogih posvetovanj s socialnimi partnerji februarja in junija je Komisija 28. oktobra 2020 predložila predlog direktive EU o ustreznih minimalnih plačah. Cilj je, da bi do leta 2024 vsi delavci v EU zaslužili pošteno in ustrezno plačo, ne glede na to, kje živijo.
Eurofoundova prizadevanja v zvezi z minimalno plačo so povezana s prednostno nalogo Komisije za obdobje 2019–2024 o gospodarstvu za ljudi.
· Ženske so med zaposlenimi z minimalno plačo prekomerno zastopane v skoraj vseh državah članicah, ne glede na opredelitev prejemnika minimalne plače.
· Vsak deseti delavec v EU je leta 2017 zaslužil približno minimalno plačo (+/–10 %).
· V letu 2019 je veliko držav članic razpravljalo o nadaljnjem znatnem povečanju minimalnih plač po letu 2020, delno glede na relativni cilj, delno v absolutnem smislu.
· Zakonsko določene minimalne plače so postale pravičnejše v primerjavi z drugimi delavskimi plačami od začetka tisočletja (če se zakonsko določene minimalne plače primerjajo z mediano plač vseh delavcev).
· Kljub temu naraščanju minimalne plače v večini držav ostajajo te pod 60 % ali celo pod 50 % mediane plač. To velja zlasti v državah članicah srednje in vzhodne Evrope, ki so na začetku novega tisočletja izhajale iz zelo nizkih relativnih stopenj in v katerih je višina minimalne plače v zakonodaji še vedno določena na ravni približno 50 % mediane ali manj.
· Na splošno 7 od 10 delavcev z minimalno plačo poroča, da vsaj deloma težko shajajo s plačo skozi mesec, v primerjavi z manj kot 5 od 10 delavcev, ki prejemajo plačo, višjo od minimalne, vendar pa se te številke močno razlikujejo med posameznimi državami. Tako se na primer skozi mesec težko ali zelo težko prebija manj kot 10 % delavcev z minimalno plačo na Danskem, Finskem, v Nemčiji in na Švedskem; na drugi strani se te številke gibljejo med 50 % in 60 % v Bolgariji, na Hrvaškem in Cipru ter 80 % v Grčiji.
· Vlade v vsej Evropi se odzivajo z različnimi ukrepi za stabilizacijo dohodkov tistih, ki jih je prizadela kriza zaradi nove koronavirusne bolezni. Minimalne plače imajo lahko pomembno vlogo v kombinaciji politik za stabilizacijo dohodkov in s tem pomagajo pri ukrepanju za boj proti nezadržnemu slabšanju razmer v recesijo ali depresijo.
· Eurofoundova podatkovna zbirka EU PolicyWatch kaže tudi, da so vlade pri določanju zgornjega ali spodnjega praga varstvenega dodatka, na primer za začasno delo, pogosto upoštevale zakonsko določeno minimalno plačo.
· Pandemija bolezni covid-19 je močno prizadela zlasti sektorje in poklice z večjim deležem delavcev z minimalno plačo: delavci v kmetijstvu (v tem sektorju minimalno plačo prejema 15 % delavcev, za nekatera kmetijska dela pa okoli 20 %), maloprodaji (13 %) ter čistilno osebje in pomočniki (25 %) so med tistimi, ki so ključni za družbo v času omejevanja socialnih stikov in zaustavitve javnega življenja.
· Učinke javnozdravstvenih ukrepov je bilo takoj ob pojavu bolezni covid-19 mogoče čutiti tudi v drugih sektorjih in poklicih, kjer je delež delavcev z minimalno plačo večji – zlasti v gostinstvu (16 %), kulturni, razvedrilni in rekreacijski dejavnosti ter dejavnosti gospodinjskih (14 %) in osebnih storitev (16 %).
Most EU Member States have a statutory minimum wage. But its level, adjustment mechanisms and coverage vary.
Eurofound’s e-survey on Living, working and COVID-19 shows that nearly half of households are struggling to make ends meet.
Eurofound provides regular updates on pay in the EU, including an annual study on how minimum wage rates have developed across the EU (as well as Norway and the UK), reviewing how national governments and social partners engage in setting new rates. It also looks at the concept of a living wage, aimed at guaranteeing workers and their families a decent level of living and social participation in response to the inadequacy of income for many working households reliant on existing statutory minimum wage rates.
The annual review on minimum wages for 2023 summarises how minimum wage rates were set during 2022.
In an earlier study on pay in Europe in the 21st century , Eurofound explored the implications of a hypothetical scenario of a minimum wage coordinated at EU level and set at 60% of the median national wage.
COVID-19 is likely to impact the ongoing minimum wage debate, as many workers delivering essential services during the pandemic are at the bottom of the pay ladder, like workers in retail, food-supply chains or care roles. Others low-wage workers, like workers in the accommodation and food sector, or in leisure and entertainment services, have been the first affected by unemployment. With unemployment on the rise, it will be important to see how minimum wages can contribute to the policy mix governments and social partners are currently applying to cushion the economic and social impacts. Eurofound’s e-survey on Living, working and COVID-19 shows that nearly half of households are already struggling to make ends meet. Minimum wages could play a policy role in stabilising incomes.
Most EU countries have a statutory minimum wage. A related but distinct concept is that of a living wage, which is a wage designed to secure a basic but acceptable standard of living for its earner (and, in some cases, household dependents). The living wage rate is based on a detailed, regularly updated costing of the basic services and goods required for such a standard of living and is intended in part to reflect the inadequacy of prevailing statutory minima for that end. Living wage campaigns are generally voluntary and rely on coalitions of interest groups, trade unions and employers working together. These campaigns can take on an advocacy role (Ireland) as well as an accreditation role (UK) where organisations are formally accredited as living wage employers. In line with the fair wage provisions set out in the Social Pillar, Eurofound research aims to provide policymakers with a practical guide to the living wage concept.
Most EU Member States have a statutory national minimum wage in place, although its level, adjustment mechanisms and coverage vary. Austria, Denmark, Finland, Italy and Sweden have minimum wages set within collective agreements, while Cyprus has statutory rates for different occupations.
The EU institutions jointly proclaimed the European Pillar of Social Rights in November 2017, setting out the EU’s commitment to fair wages for workers. This includes ensuring adequate wages for workers to allow them and their families to have a decent standard of living, safeguarding the ability of the low-skilled and young workers to find employment, while also making work financially attractive.
The new European Commission, which took office in December 2019, reiterated this commitment, putting a reform initiative for an EU minimum wage on the agenda. The Commission’s vision for a strong social Europe prepares the way for an Action Plan to implement the Social Pillar. On 28 October 2020, the Commission put forward a proposal for an EU Directive on adequate minimum wages. This was followed by a political agreement between the European Parliament and the Member States on 7 June 2022. The Minimum Wages Directive was adopted in October 2022. The aim is that by 2024 all workers in the EU should earn a fair and adequate wage, no matter where they live.
Eurofound’s work on minimum wages links in with the Commission’s 2019–2024 priority on an economy that works for people.
Eurofound redno poroča o plačah v EU, vključno z letno raziskavo o gibanju višine minimalne plače po celotni EU (ter na Norveškem in v Združenem kraljestvu), ter pregleduje, kako nacionalne vlade in socialni partnerji sodelujejo pri določanju nove višine minimalne plače. Obravnava tudi pojem dostojne plače, katere cilj je delavcem in njihovim družinam zagotoviti dostojen življenjski standard in družbeno udejstvovanje kot odgovor na neustrezen dohodek mnogih gospodinjstev z zaposlenimi člani, ki so odvisna od obstoječe zakonsko določene minimalne plače.
V letnem pregledu minimalnih plač je povzeto, kako so bile med letom 2020, ki ga je zaznamovala pandemija bolezni covid-19, določene stopnje minimalne plače za leto 2021. Predstavljeni so težave, s katerimi so se srečevali državni nosilci odločanja, ter njihovi odzivi na izzive odpravljanja gospodarskih in socialnih posledic pandemije pri sprejemanju odločitev v zvezi z minimalno plačo. Opisan je obseg, v katerem so bile obravnavane minimalne plače pri podpornih ukrepih, povezanih s pandemijo bolezni covid-19. V poročilu je obravnavan napredek v zvezi s pobudo EU o ustreznih minimalnih plačah ter opisani odzivi socialnih partnerjev na ravni EU in državnih nosilcev odločanja.
V prejšnji raziskavi o plačah v Evropi v 21. stoletju je Eurofound raziskal posledice hipotetičnega scenarija minimalne plače, usklajene na ravni EU in določene v višini 60 % mediane nacionalne plače.
Pandemija bolezni covid-19 bo verjetno vplivala na tekočo razpravo o minimalni plači, saj je veliko delavcev, ki med pandemijo zagotavljajo osnovne storitve, na dnu plačilne lestvice, na primer delavci v maloprodaji, verigah preskrbe s hrano ali delavci na področju nege in oskrbe. Brezposelnost je najprej prizadela druge delavce z nizkimi plačami, in sicer delavce v gostinskem sektorju ali dejavnostih za prosti čas in razvedrilo. Ker brezposelnost narašča, bo pomembno razumeti, kako lahko minimalne plače prispevajo h kombinaciji politik, ki jo vlade in socialni partnerji trenutno uporabljajo za ublažitev gospodarskih in družbenih učinkov. Eurofoundova spletna anketa Življenje, delo in covid-19 je pokazala, da skoraj polovica gospodinjstev že težko shaja skozi mesec. Minimalne plače bi lahko imele politično vlogo pri stabilizaciji dohodkov.
Večina držav EU ima zakonsko določeno minimalno plačo. Podoben, a ločen pojem je dostojna plača, tj. plača, ki prejemniku (in v nekaterih primerih vzdrževanim družinskim članom) zagotavlja osnoven, vendar sprejemljiv življenjski standard. Višina dostojne plače temelji na podrobnem in redno posodabljanjem obračunu cen osnovnih storitev in blaga, potrebnih za tak življenjski standard, njen namen pa je tudi prikazati, da prevladujoče zakonsko določene minimalne plače za to ne zadostujejo. Kampanje za dostojno plačo so na splošno prostovoljne ter temeljijo na sodelovanju koalicij interesnih skupin, sindikatov in delodajalcev. Te kampanje lahko prevzamejo zagovorniško vlogo (Irska) in akreditacijsko vlogo (Združeno kraljestvo), kjer so organizacije uradno akreditirane kot delodajalci, ki zagotavljajo dostojno plačo. V skladu z določbami o poštenih plačah, opredeljenimi v socialnem stebru, je cilj Eurofoundove raziskave zagotoviti oblikovalcem politik praktičen vodnik za koncept dostojne plače.
Eurofound bo na zahtevo Evropskega parlamenta in Komisije izvedel pilotni projekt o spremembah minimalne plače v EU med letoma 2021 in 2023. Za več informacij glejte spodnji razdelek „Tekoče delo“.
