Individualna delovna razmerja na Češkem

Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

Zaposlitev najpogosteje temelji na sklenitvi pogodbe o zaposlitvi. Pogodba o zaposlitvi mora vsebovati naslednje podatke: vrsto dela, ki naj bi ga zaposleni opravljal, kraj dela in datum začetka. Delodajalec in zaposleni se morata dogovoriti o teh podrobnostih. Poleg tega se lahko pogodbenici dogovorita tudi o drugih vidikih, ki jih želita vključiti, zlasti o posebnih delovnih pogojih, ki odstopajo od splošno veljavne pravne ureditve (kot so na primer pogoji za delo od doma ali delitev delovnih mest).

V skladu z delovnim zakonikom so pogodbe o zaposlitvi standardno opredeljene za nedoločen čas, dovoljeno pa je tudi sklepanje pogodb o zaposlitvi za določen čas. Pogodba za določen čas pa se lahko sklene največ trikrat, vsako obdobje pa ne sme biti daljše od treh let. Nadaljnje podobne pogodbe se lahko sklenejo šele po izpolnitvi zakonsko predpisanih pogojev (to velja zlasti za sezonske delavce). V pogodbi o zaposlitvi se lahko stranki dogovorita o dolžini poskusne dobe, ki po zakonu ne sme biti daljša od treh mesecev za navadne zaposlene in šest mesecev za vodstvene delavce.

Delovni zakonik poleg standardnih pogodb o zaposlitvi omogoča sklepanje pogodb o delu, ki se opravlja zunaj zaposlitve – sporazumov o opravljenem delovnem mestu (hotelirstvo in gostinstvo) – ki sta v nekaterih sektorjih (kot so gradbeništvo, hotelirstvo in gostinstvo) razmeroma priljubljeni. Dogovor o opravljanju dela se lahko sklene le, če obseg dela ne bo presegal 300 ur v koledarskem letu za istega delodajalca. Zaposleni, ki delajo na podlagi dogovora o "opravljanju dela", plačujejo prispevke za socialno in zdravstveno zavarovanje le, če njihov mesečni dohodek presega 10 000 CZK (približno 390 EUR), in samo v tistih mesecih, v katerih je ta dohodkovni prag presežen.

Za pogodbo o opravljanju dela je značilno, da ne dovoljuje opravljanja dela, ki presega polovico določenega tedenskega delovnega časa (praviloma 20 ur na teden). Upoštevanje dogovorjenega najdaljšega tedenskega delovnega časa se ocenjuje za celotno obdobje, za katero je sklenjena pogodba o opravljanju dela, vendar ne dlje kot 52 tednov. Pogodba o opravljanju dela je strožja tudi glede prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. Obveznost plačevanja takih prispevkov nastane, ko plača (od 1. januarja 2023) preseže 4 000 CZK (približno 115 EUR) na koledarski mesec.

Postopki odpusta in odpovedi

Delodajalci ali zaposleni lahko prekinejo delovno razmerje na več načinov:

• po dogovoru – med delodajalcem in delavcem pisno, do določenega datuma

• z obvestilom – pisno, s strani delodajalca (z navedbo zakonskih razlogov) ali delavca (brez navedbe razloga)

• s takojšnjo odpovedjo pogodbe o zaposlitvi – s strani delavca (dovoljeno le iz resnih zdravstvenih razlogov ali ker mu plača ni bila izplačana v 15 dneh od datuma zapadlosti)

• z odpovedjo v poskusni dobi – s strani delodajalca ali zaposlenega, tudi brez navedbe razloga

• z iztekom dogovorjenega obdobja v primeru zaposlitve za določen čas

Prepovedano je prekiniti zaposlitev z zaposlenim v obdobju zaščite. Po pandemiji covida-19 je karantena zdaj (od leta 2022) uvrščena tudi med razloge za zaščito, ko velja prepoved odpusta po delovnem zakoniku.

Če je bil oddan odpovedni rok, zaposlitev preneha šele po izteku odpovednega roka. Odpovedni rok je enak za delodajalce in zaposlene, odpovedni rok pa je treba dati vsaj dva meseca vnaprej.

Zaposleni lahko odda obvestilo iz kakršnega koli razloga ali brez navedbe razloga. Delodajalec lahko enostransko odpove delovno razmerje le iz razlogov, ki so izrecno opredeljeni v delovnem zakoniku. Ti razlogi so naslednji:

• delodajalec ali ena od njegovih podružnic zapre ali preseli

• delavec postane odpuščen zaradi odločitve delodajalca ali pristojnega organa o spremembi poslovnih ali poslovnih ciljev delodajalca

• zaposleni zaradi slabega zdravja ne more več delovati, kot je bilo pričakovano

• delavec ne izpolnjuje pogojev, ki jih predpisujejo zakonske določbe za opravljanje dogovorjenega dela ali ne izpolnjuje pogojev za pravilno opravljanje takega dela

• Zaposleni resno krši nekatere dolžnosti, ki izhajajo iz zakonskih določb in so povezane z delom, ki ga opravljajo, ali pa so navedeni razlogi za takojšnjo odpoved zaposlitve.

Starševski, porodniški in očetovski dopust

Zaposlena (mati) je upravičena do 28 tednov porodniškega dopusta. Porodniški dopust začne vsaj šest ali največ osem tednov pred pričakovanim datumom rojstva. V primeru večplodnega poroda je mati upravičena do 37 tednov porodniškega dopusta. Minimalna dolžina porodniškega dopusta v primeru poroda ne sme biti krajša od 14 tednov in se ne sme končati ali prekiniti pred pretekom šestih tednov od datuma rojstva.

Za izplačilo nadomestila za porodniški dopust je odgovorna češka uprava za socialno varnost (Česká správa sociálního zabezpečení, ČSSZ).

Nadomestilo za materinstvo (nadomestilo za porodniški dopust) ustreza 70 % znižane davčne osnove prosilca (bolj ali manj bruto plače prosilca). Zavarovana oseba, ki je oče otroka ali mož ženske, ki je rodila otroka, ima pravico do porodniškega nadomestila tudi, če je oče z materjo otroka sklenil pisni dogovor, da bo skrb za otroka prevzel od matere. Sporazum mora vsebovati podatke, določene z zakonom, in se lahko sklene z učinkom ne prej kot v začetku sedmega tedna po rojstvu.

Starševski dopust velja za otrokovo mater po koncu porodniškega dopusta in za otrokovega očeta od otrokovega rojstva. Za starševski dopust lahko zaprosijo pri delodajalcu, dokler otrok ne dopolni treh let. Starševski dodatek se lahko prejema, dokler otrok ne dopolni štirih let. V zadnjih letih sta se višina starševskega dodatka in hitrost njegovega črpanja večkrat spremenila. Od januarja 2020 skupni znesek dodatka znaša 300 000 CZK (11 682 EUR), v primeru otrok iz večkratnega rojstva pa 450 000 CZK (17 523 EUR). Od januarja 2018 lahko starš prosto izbere mesečni znesek starševskega dodatka in s tem obdobje njegovega črpanja. Nadomestilo se izplačuje mesečno, najvišji znesek pa ustreza znesku nadomestila za materinstvo (v letu 2021: največ 43 470 CZK (1 693 EUR) in za rojstvo več otrok 65 205 CZK (2 539 EUR)). Če se izbere najvišji mesečni znesek, se skupni znesek starševskega dodatka (300 000 CZK (11 682 EUR)) izplača v sedmih mesecih. Izbira glede višine starševskega dodatka se lahko spremeni enkrat na tri mesece.

Starš je upravičen do starševskega dodatka, če osebno skrbi za najmlajšega otroka v družini s polnim delovnim časom in je ta otrok star do štirih let. Pogoj osebne oskrbe s polnim delovnim časom se šteje za izpolnjenega tudi v naslednjih primerih:

• otrok, mlajši od dveh let, obiskuje jasli ali drugo ustanovo za predšolske otroke največ 92 ur v mesecu

• otrok redno obiskuje center za dopolnilno oskrbo, jasli, vrtec ali podobno ustanovo za predšolske otroke s posebnimi potrebami za največ štiri ure na dan

• otrok staršev s posebnimi potrebami obiskuje jasli, vrtec ali podobno ustanovo za predšolske otroke največ štiri ure na dan

• otrok s posebnimi potrebami obiskuje ustanovo za predšolske otroke največ šest ur na dan

• starš poskrbi, da za otroka skrbi druga odrasla oseba, medtem ko je starš zaposlen ali študira

Udeležba v teh ustanovah se ne spremlja za otroke, starejše od dveh let.

Dohodek staršev se ne preizkuša; starš lahko opravlja poklicno dejavnost, ne da bi izgubil pravico do starševskega dodatka.

Če se julija 2022 med prejemanjem starševskega dodatka rodi še en otrok in družini ne uspe izčrpati trenutne dajatve do skupnega zakonsko določenega zneska, bo češki urad za delo takoj izplačal preostali del starševskega dodatka. Vendar mora vsaj eden od staršev izpolnjevati pogoj za določitev dnevne osnove za odmero na dan rojstva najmlajšega otroka v družini ali pa se mora vsaj eden od staršev na ta dan šteti za samozaposlenega za namene pokojninskega zavarovanja.

Čeprav zakonodaja češkim moškim omogoča, da vzamejo starševski dopust pod enakimi pogoji kot ženske, so moški, ki so izrabljali starševski dopust, leta 2019 predstavljali le 1,7 % vseh primerov starševskega dopusta. Poleg tega je bil ta delež med letoma 2008 in 2019 konstanten, pri čemer se je ta delež gibal od 1,6 % do 1,9 %.

Od 1. februarja 2018 so očetje upravičeni do "dajatve za poporodno oskrbo po očetu". Trajanje nadomestila je trenutno določeno na dva tedna, izplačani znesek pa izhaja iz izračuna nadomestila za materinstvo (70 % dnevne osnove za odmero). Ta dva tedna dopusta se lahko izrabita kadar koli v prvih šestih tednih po rojstvu otroka. Leta 2022 je bil očetovski dopust uveden v delovni zakonik kot pomembna osebna "ovira" za delo zaposlenega; ta dopust je začel veljati 1. decembra 2022. Dopust je bil pred kratkim odobren tudi v primeru mrtvorojenega otroka ali smrti otroka v prvih šestih tednih po rojstvu.

Bolniška odsotnost

Bolniški dopust urejata predvsem zakon št. 187/2006 Zb. o zdravstvenem zavarovanju in člen 192 delovnega zakonika.

V prvih dveh tednih začasne nezmožnosti zaposlenega delodajalec delavcu zagotovi nadomestilo za delovne dni v višini 60% povprečne plače zaposlenega. Delavec je upravičen do nadomestila le za obdobje delovnega razmerja, v katerem plačuje prispevke v zdravstveno in socialno zavarovanje.

Od 15. koledarskega dne začasne nezmožnosti za delo je delavec upravičen do nadomestila za bolezen iz sistema zdravstvenega zavarovanja. Obdobje podpore ne traja dlje kot 380 koledarskih dni od datuma začasne nezmožnosti za delo ali karantene, razen če ni navedeno drugače.

Višina nadomestila za bolezen na koledarski dan znaša 60 % znižane dnevne osnove za odmero do 30. dne začasne nezmožnosti za delo. Od 31. do 60. koledarskega dne začasne nezmožnosti za delo znaša stopnja 66 % dnevne osnove za odmero, od 61. koledarskega dne začasne nezmožnosti za delo pa 72 % dnevne osnove za odmero. To postopno povečanje je bilo uvedeno 1. januarja 2018; Pred tem je ostala na ravni 60 % znižane dnevne osnove za odmero za celotno obdobje začasne nezmožnosti za delo.

Delodajalec ne more odpovedati delovnega razmerja z delavcem v času njegove začasne nezmožnosti za delo, razen v primerih, ko se delodajalčevo podjetje ali njegov del podjetja zapre ali preseli iz krajev, kjer bo delavec opravljal delo v skladu s pogodbo o zaposlitvi.

Upokojitvena starost

Za izračun upokojitvene starosti se uporabljata dva temeljna procesa.

Prvi postopek je približevanje upokojitvene starosti za moške in ženske. Trenutno se ženske še vedno upokojijo prej kot moški, zlasti glede na število vzgojenih otrok (njihova upokojitvena starost se zmanjšuje s povečanjem števila vzgojenih otrok). Upokojitvena starost, ne glede na število rojenih otrok, bo v celoti izenačena ne prej kot leta 2037, in sicer ko se bodo otroci rojeni leta 1972 začeli upokojevati v starosti 65 let.

Drugi proces je nenehno povečevanje upokojitvene starosti za vsako rojeno generacijo. Poslanska zbornica parlamenta Češke republike (Poslanecká sněmovna Parlamentu České republiky) je leta 2011 sprejela neomejeno zvišanje upokojitvene starosti. Upokojitvena starost se tako preloži za vsako starostno skupino z istim letom rojstva, in sicer za dva meseca v primerjavi s prejšnjo starostno skupino. Vendar so bili tako delodajalci kot sindikati kritični do neomejenega zvišanja upokojitvene starosti.

Češka vlada je 5. septembra 2016 odobrila omejitev upokojitvene starosti na največ 65 let. Ta ukrep bo pozitivno vplival na tiste, rojene po letu 1965, ki bi se sicer upokojili, ko bi bili starejši.

Leta 2021 so se moški upokojili, ko so bili stari 63 let in 10 mesecev, ženske pa med 59. letom in 63. letom in 10 meseci, odvisno od števila vzgojenih otrok.

januarja 2023 je začel veljati zakon št. 323/2021 Coll., ki spreminja Zakon o pokojninskem zavarovanju. Določa, da je oseba (ženska ali moški), ki je skrbela za otroka, upravičena do dajatve, dodeljene za vzgojo tega otroka (výchovné). Leta 2023 je bilo to fiksno mesečno nadomestilo v višini 500 CZK (približno 20 EUR) (ob upoštevanju postopne indeksacije) za vsakega vzgojenega otroka.