Posamezna delovna razmerja v Španiji

Zahteve glede pogodbe o zaposlitvi

Najnižja delovna starost za začetek delovnega razmerja je 16 let. Po podpisu pogodbe o zaposlitvi mora podjetje javni zavod za zaposlovanje sporočiti pogoje pogodbe in poslati kopijo storitve najpozneje 10 dni kasneje. Še en izvod pogodbe je treba predložiti predstavnikom zaposlenih za delovno mesto.

Postopki odpusta in odpovedi

Delodajalci morajo svoje delavce obvestiti o načrtovanih odpuščanjih 15 dni vnaprej. Ta odpovedni rok velja za kolektivne in individualne odpuste ter za vse zaposlene ne glede na njihov mandat. Leta 2010 je bil odpovedni rok s kraljevim odlokom z zakonsko močjo 10/2010 skrajšan z enega meseca na dva tedna. Zdi se, da je špansko gospodarstvo zdaj bolj prilagodljivo kot povprečna država Organizacije za gospodarsko sodelovanje in razvoj na tem področju, saj so povprečni odpovedni roki v državah 3,5 tedna za delavce z 9-mesečno delovno prakso ob odpustu, 1,3 meseca za delavce s 4-letno delovno prakso in 2,7 meseca za delavce z 20-letno delovno prakso.

V primeru kolektivne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (več kot pet zaposlenih, če je prizadeta celotna delovna sila; najmanj 10 zaposlenih v podjetjih z manj kot 100 zaposlenimi; 10 % zaposlenih v podjetjih s 100–300 zaposlenimi in 30 zaposlenih v podjetjih z več kot 299 zaposlenimi) zakonodaja zahteva, da se zaposlenim izplača minimalno zakonsko nadomestilo v višini 20 dni plače za vsako leto delovne dobe, do največ 12 mesečnih plač.

V primeru posamezne neupravičene odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlenega, ki ima pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas, zakonodaja zahteva, da se zaposlenim izplača minimalno zakonsko nadomestilo v višini 33 dni za vsako leto delovne dobe, do največ 24 mesečne plače.

V primeru pravične odpustitve posameznika zakonodaja zahteva, da se zaposlenim izplača minimalno zakonsko nadomestilo v višini 20 dni plače za vsako leto delovne dobe, do največ 12 mesečne plače.

V podjetjih z manj kot 25 zaposlenimi bo javni sklad jamstva za plače (Fondo de Garantía Salarial) plačal 40% pravne odškodnine zaposlenih v primeru kolektivnih odpustov.

Odpravnina za pogodbe o zaposlitvi za določen čas je bila spremenjena s kraljevim odlokom z zakonsko močjo št. 10/2010, ki določa, da se bo od 1. januarja 2015 odpravnina vsako leto povečala za 1 dan na leto delovne dobe, in sicer z 8 dni na leto delovne dobe, plačane v letu 2010, na 12 dni. V skladu s tem je bila v letu 2014 odpravnina za pogodbe o zaposlitvi za določen čas 11 delovnih dni na leto. Če delodajalec odpusti začasnega delavca pred iztekom njegove pogodbe, bo odpravnina enaka 33-dnevnemu plačilu za vsako leto zaposlitve, do največ 24 mesečnih plač.

zvezi s tem je Sodišče Evropske unije septembra 2016 razglasilo polemično odločitev (C-596/14). V skladu s špansko zakonodajo zaposleni za nedoločen čas dobijo 20 dni na delovno leto odpravnine, medtem ko začasni delavci dobijo 12 dni, začasni nadomestki (interinos) pa ne dobijo nobenega nadomestila. Sodišče Evropske unije je v sodbi z dne 14. septembra 2016 ugotovilo, da imajo začasni namestniki prav tako pravico do odpravnine in da se znesek, ki ga prejmejo začasni delavci in delavci, zaposleni za nedoločen čas, ne bi smel razlikovati zaradi vrste pogodbe o zaposlitvi, in sicer na pravni podlagi Okvirnega sporazuma o delu za določen čas (iz Priloge k Direktivi Sveta 1999/70/ES).

Ta odločitev je povzročila veliko negotovost glede odpravnine v Španiji, saj bi morali v skladu s sodno odločbo tako začasni delavci kot začasni namestniki prejemati enako nadomestilo kot drugi zaposleni (20 dni, do največ 12 mesečnih plač).

Trenutno je španska uredba še vedno enaka (brez odpravnine za začasne namestnike), čeprav je več podobnih zadev prišlo do Sodišča Evropske unije in španskega višjega sodišča in čakajo na odločitve. Zdi se, da bo zakonodajalec počakal, da bodo ti nerešeni primeri rešeni, da bi uredil vprašanje na podlagi bolj konsolidirane sodne prakse. Posledice odločitve Sodišča Evropskih skupnosti je torej še treba videti.

Starševski, porodniški in očetovski dopust

V zadnjih letih so se porodniški in očetovski dopusti bistveno spremenili.

Starševski dopust je bil 5. julija 2018 podaljšan s štirih na pet tednov. Septembra 2017 sta se Ljudska stranka in Ciudadanos dogovorili, da bosta očetovski dopust podaljšali na pet tednov od naslednjega leta naprej. Vendar je bil januarja 2018 ta dogovor še vedno odobren z zakonom o proračunu za leto 2018, zato podaljšanje v praksi ni bilo uporabljeno (starševski dopust pa je še vedno trajal štiri tedne). Socialistična vlada je ta ukrep končno napovedala kot del zakona o proračunu (zakon št. 6/2018).

Februarja 2019 je socialistična vlada sprejela kraljevi odlok z zakonsko močjo 6/2019, ki določa postopno izenačitev porodniškega in očetovskega dopusta. Očetovski dopust se je zato leta 2019 povečal na osem tednov in leta 2020 na 12 tednov, do leta 2021 pa sta oba starša uživala enak, neprenosljiv plačani dopust v trajanju 16 tednov, ki se lahko v primeru večkratnega rojstva podaljša za dva tedna na otroka.

Zakonska ureditev dopusta

Vir: Avtorjeva lastna obdelava.

Bolniška odsotnost

Da bi bil zaposleni upravičen do bolniškega dopusta, mora v petih letih pred začetkom dopusta plačevati prispevke za socialno varnost 180 dni v primeru pogoste bolezni. V primeru nesreče pri delu ni potrebno obdobje plačevanja prispevkov.

Znesek dajatve, ki se izplača, se določi na podlagi prispevkov, ki se določijo glede na plače. Prve tri dni pogoste bolezni zaposleni ne bo prejel nobene ugodnosti. Med 4. in 20. dnem je nadomestitvena stopnja 60% zakonsko predpisane osnovne plače. Po 20. dnevu je stopnja nadomestitve 75% regulativne osnove. V primeru nesreče pri delu znaša nadomestitvena stopnja 75 % zakonske osnove od prvega dne.

Upokojitvena starost

Upokojitvena starost je bila leta 2011 (zakon št. 27/2011) zvišana s 65 na 67 let. Ta odlog upokojitve se postopoma uporablja med letoma 2013 in 2027. Do leta 2018 se je povečeval za en mesec na leto, od leta 2019 pa se povečuje za dva meseca na leto. S to hitrostjo se bo še naprej povečeval do leta 2027. Delavci se lahko upokojijo pri starosti 65 let in uživajo najvišje pokojninske pravice, če so plačevali prispevke za socialno varnost najmanj 38 let in 6 mesecev.

Obdobje plačevanja prispevkov, ki se uporablja za določitev regulativne podlage za pokojnino, se je od leta 2013 do leta 2022 povečalo s 15 na 25 let. To povečanje se je izvajalo postopoma in se je v tem obdobju povečalo za eno leto.

Ženske, ki so prekinile svojo poklicno pot zaradi rojstva ali posvojitve, lahko zahtevajo 9 mesecev prispevkov na otroka pred 67. letom starosti, do največ 2 let.

Julija 2021 je bil med vlado in socialnimi partnerji (izvršni direktor, Cepyme, CCOO in UGT) dosežen dogovor o pokojninski reformi. Sporazum je prvi večji pakt o pokojninah v okviru socialnega dialoga od leta 2011 (La Moncloa, 2021).

• Dogovor predvideva nov ocenjevalni mehanizem za ohranitev kupne moči javnih pokojnin v skladu s povprečno letno inflacijo, zabeleženo v preteklem letu.

• Sporazum vključuje različne spodbude, katerih cilj je približati dejansko upokojitveno starost zakonsko določeni upokojitveni starosti. Ti ukrepi vključujejo nove spodbude za odloženo upokojitev, kot so oprostitve plačila prispevkov za socialno varnost in zvišanje zneska pokojnine.

• Socialni partnerji so se zavezali, da se bodo pogajali o novem "mehanizmu medgeneracijske pravičnosti" v skladu z načrtom za okrevanje, preobrazbo in odpornost. Novi mehanizem bo predvidoma začel veljati leta 2027 in bo namenjen uravnoteženju prizadevanj za financiranje pokojnin med generacijami.

Še en predlog reforme, o katerem še vedno ni soglasja, se nanaša na podaljšanje obdobja, na katerem temelji izračun starostnih pokojnin, s 25 na 30 let med letoma 2027 in 2038. O tem ukrepu sta se dogovorili španska vlada in Evropska komisija v okviru španskega načrta za okrevanje in odpornost. Po ocenah španske centralne banke bo tak ukrep povzročil znižanje povprečne začetne pokojnine. Vendar pa lahko podaljšanje obdobja izračuna na najugodnejše število let pomaga ublažiti padec povprečnega začetnega zneska pokojnine, hkrati pa prispeva k zmanjšanju neenakosti med upokojenci (Muñoz-Julve in Ramos, 2022).