Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Podpora Ukrajini med državljani EU je še vedno visoka, vendar je med določenimi skupinami očitno upadla
Članek
Objavljeno: 24 March 2025

Podpora Ukrajini med državljani EU je še vedno visoka, vendar je med določenimi skupinami očitno upadla

Ruska invazija na Ukrajino se je začela v prvih mesecih leta 2022 in še vedno poteka. Po treh letih vojne je situacija kritična. Nedavna poročila kažejo, da so ukrajinske sile izgubile med 50.000 in 60.000 vojakov, civilnih žrtev pa je bilo okoli 12.000. Skoraj sedem milijonov ljudi iz Ukrajine je bilo razseljenih po vsem svetu, največji delež pa je poiskal zatočišče na Poljskem in v Moldaviji. Agencija Združenih narodov za begunce (UNHCR) ocenjuje, da je približno 14,6 milijona ljudi iz Ukrajine potrebovalo humanitarno pomoč.

EU se je zavezala, da bo stala ob strani Ukrajini in jo zaščitila, demokratično državo, pred avtoritarnim režimom. EU in njene države članice so sprejele več ukrepov za pomoč Ukrajini in njenemu prebivalstvu, kot so sankcije proti Rusiji, finančna in vojaška pomoč Ukrajini ter razširitev pomoči in zaščite razseljenih Ukrajincev v EU. Čeprav te prizadevanja podpira večina državljanov EU, je najnovejša e-raziskava Eurofounda pokazala upad podpore, zlasti med dvema skupinama – ljudmi, ki so ekonomsko negotovi, in tistimi, ki uporabljajo družbena omrežja kot glavni vir novic.

Leta 2022 je Flash Eurobarometer o odzivu EU na vojno v Ukrajini pokazal močno podporo Evropejcev za Ukrajino in njene razseljene osebe: 88 % anketirancev po vsej EU je odobrilo sprejem ljudi, ki bežijo pred vojno, pri čemer je visoka stopnja podpore prihajala iz nordijskih držav. Leto pozneje je Eurobarometer pokazal upad te podpore, čeprav je ostala visoka pri 76 % v celotni EU. Leta 2024 je podpora ukrajinskim beguncem ponovno upadla, na 71 %, pri čemer je bil posebej nizek delež na Poljskem (60 %), kar kaže na zaskrbljujočo vojno utrujenost v državi, ki je ves čas na prvi bojni črti. [1]

Eurofoundova e-raziskava Living and Working in the EU dopolnjuje Eurobarometer in prikazuje mnenja Evropejcev o vojni ter o podpori EU Ukrajini od ruske invazije leta 2022. Kot prikazuje slika 1, so anketiranci e-ankete poročali o visoki stopnji zaskrbljenosti glede vojne v letu 2022, ki se je nato leta 2023 zmanjšala in ostala večinoma stabilna v letu 2024.

Slika 1

Concern about the war in Ukraine among e-survey respondents, by EU region, 2022–2024

Scale: 0 – not at all concerned; 10 – very concerned.

Regional weighted average of respondents in spring 2022, 2023 and 2024.

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Upad zaskrbljenosti zaradi vojne je spremljalo tudi večje nezadovoljstvo z vladno pomočjo Ukrajini in njenemu prebivalstvu. Največja sprememba v mnenju se nanaša na stanovanjsko oskrbo Ukrajincev. Anketiranci vse bolj menijo, da je njihova vlada naredila preveč pri zagotavljanju stanovanj in pomoči ukrajinskim beguncem, pri čemer se je delež ljudi, ki zavzemajo to stališče, povečal za 7,9 odstotne točke v zadnjih dveh letih. Kar zadeva humanitarno pomoč, je prišlo do majhnega poslabšanja srednjega položaja, saj se je mnenje premaknilo v smer preveč ali premalo. Nazadnje se anketiranci niso strinjali glede ravni vojaške pomoči, saj so bili enakomerno razdeljeni med tiste, ki menijo, da je vlada naredila premalo, prav količino in preveč.

Slika 2

Satisfaction with government’s response to war in Ukraine, EU, 2022–2024

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Slika postane bolj razkrivajoča, ko anketirance razvrstimo glede na njihovo ekonomsko varnost, merjeno po njihovi sposobnosti preživetja. To kaže, da je največja sprememba med finančno negotovimi (ki težko preživljajo). Med temi anketiranci se je delež, ki menijo, da je vlada naredila preveč za nastanitev in pomoč ukrajinskim beguncem, med letoma 2022 in 2024 povečal za 14 odstotnih točk (slika 3).

Slika 3

Satisfaction with government’s provision of housing and assistance to Ukrainian refugees, by ability to make ends meet, 2022–2024

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Podobno se je med anketiranci, ki so poročali o težavah s preživetjem, nezadovoljstvo s humanitarno pomočjo povečalo za 8 odstotnih točk, z vojaško pomočjo pa za 7,5 odstotne točke. Zanimivo pa je, da je podpora tem intervencijam najbolj upadla med tistimi, ki so menili, da je njihova vlada zagotovila ustrezno podporo (11,4 odstotne točke), najmanj pa med tistimi, ki so menili, da je vlada storila premalo (2,6 odstotne točke).

Eurofoundova e-anketna skupina ponuja več vpogleda v to, kako so anketiranci spremenili mnenje od začetka vojne do njene dvoletne obletnice. Panel sestavljajo evropski državljani, ki so sodelovali v letih 2022 in 2024 ter za katere lahko spremljamo spremembe mnenj. [2] V tej skupini se je podpora stanovanjskim Ukrajincem najbolj spremenila, z znatnim povečanjem med letoma 2022 in 2024 v deležu tistih, ki menijo, da je njihova vlada dala preveč podpore (+7,4 odstotne točke) (Slika 4).

Na splošno je bilo mnenje glede vojaške pomoči najbolj enakomerno razdeljeno, pri čemer so bile tri kategorije odgovorov bolj ali manj enakomerno razdeljene. Sredina pa se je v dveh letih poslabšala, saj se je povečalo število tako tistih, ki so menili, da njihova vlada nudi premalo podpore, kot tistih, ki so menili, da jih vlada podpira preveč.

Slika 4

Zadovoljstvo z odzivom vlade na vojno v Ukrajini, panel, 2022–2024

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Spremenjena medijska krajina, kjer manj avtoritativni in bolj pristranski viri novic pritegnejo občinstvo prek družbenih omrežij, je prispevala k nezadovoljstvu in negotovosti glede vojne (Zilinsky et al., 2024). V tem novinarskem okolju je težko ločiti resnico od lažnih novic. Če to združimo z dejstvom, da družbena omrežja pogosto krepijo dezinformacije z ustvarjanjem odmevnih komor in omogočanjem širjenja obrobnih pogledov, to nakazuje, da družbena omrežja morda igrajo razdiralno vlogo pri podpori Ukrajini. Eurofoundova e-anketa vpraša anketirance o njihovem priljubljenem viru novic, naj gre za tradicionalne medije, kot so televizija in časopisi, ali družbena omrežja. V kontekstu vztrajne zaskrbljenosti glede vloge družbenih omrežij pri oblikovanju stališč smo analizirali odnos med glavnim virom novic anketirancev in njihovim odnosom do podpore vlade Ukrajini.

Med panelisti, ki so že spremljali novice prek družbenih omrežij, je podpora za stanovanja Ukrajincev, humanitarno in vojaško pomoč precej nižja kot med tistimi, katerih glavni vir novic so tradicionalni mediji ali med tistimi, ki so svoj najljubši vir novic preusmerili na družbena omrežja. Poleg tega, če pogledamo sliko 5, opazite, kako so tisti, ki novice večinoma spremljajo na družbenih omrežjih, polarizirani glede vojaške pomoči. Ta ugotovitev morda odraža razdrobljeno in polarizirano spletno okolje, ki vpliva na mnenja panelistov o vojni in podpori njihove države njej.

Slika 5

Satisfaction with government’s measures to aid Ukraine and Ukrainians, by main news source, panel, 2024

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Anketiranci, katerih gospodarske razmere so bile težke ali so postale težke v obeh letih, so spremenili mnenje glede nastanitve Ukrajincev in pošiljanja vojaške pomoči v večji meri kot tisti, katerih položaj je bil ali je postal lažji (slike 6(a) in 6(b)). Skoraj eden od petih (18,1 %) tistih, katerih gospodarska situacija je bila v obeh letih težka, je umaknil podporo vladnemu stanovanju Ukrajincev, medtem ko je 22 % tistih, katerih gospodarska situacija se je poslabšala, umaknilo podporo vladi, ki je pošiljala vojaško pomoč.

Slika 6(a)

Podpora vladnemu zagotavljanju stanovanj z zmožnostjo preživetja, panel, 2022–2024

Opomba: Sprememba, izračunana na podlagi odgovorov v letih 2022 in 2024, je bila na podlagi vprašanj o sposobnosti anketirancev, da preživijo.

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Slika 6(b)

Podpora vladni vojaški pomoči Ukrajini z zmožnostjo preživetja, panel, 2022–2024

Opomba: Sprememba, izračunana na podlagi odgovorov v letih 2022 in 2024, je bila na podlagi vprašanj o sposobnosti anketirancev, da preživijo.

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Izkušnja pomanjkanja – nezmožnost zadovoljevanja osnovnih ekonomskih in socialnih potreb – je še en močan dejavnik podpore razseljenih Ukrajincev. Veliko tistih, ki so sprva podpirali, da njihova vlada pomaga Ukrajini in Ukrajincem (menijo, da je njihova vlada dala premalo ali prav), nato pa so spremenili mnenje (menijo, da je njihova vlada dala preveč), so prav tako poročali, da si leta 2024 ne morejo privoščiti vsaj ene osnovne potrebe, naj bo to zamenjava oblačil ali pohištva, dostop do interneta ali družabna srečanja s prijatelji in družino.

Slika 7

Sprememba podpore državni pomoči Ukrajini in Ukrajincem, glede na stopnjo prikrajšanosti, panel, 2024

Vir: Living and Working in the EU e-survey

Struktura panela omogoča, da isti anketiranci prejmejo ista vprašanja z dvema letoma razlike, pri čemer se izračuna razlika med odgovori za leta 2022 in 2024. To omogoča analizo tistih, ki so skozi čas umaknili podporo državni pomoči, skupaj z morebitnimi spremembami v svojem osebnem in finančnem blagostanju. Upad osebnega in finančnega blagostanja je znan kot eden ključnih dejavnikov trenj med državljani države ter migranti in begunci. Kljub temu, da rezultati veljajo le za paneliste, je vseeno poučno vedeti, kaj je nekatere Evropejce spodbudilo k umiku podpore Ukrajini.

Analiza je pokazala, da so tisti, katerih duševno zdravje se je poslabšalo, bolj verjetno umaknili podporo vladnemu stanovanju Ukrajincev. Poleg tega je podpora upadla tudi med tistimi, ki jih vojna manj skrbi, in tistimi, ki so doživeli pomanjkanje. V primerjavi s srednje- in vzhodnoevropskimi državami je bil večji padec podpore opažen v celinski Evropi in na Irskem, vzhodnem Sredozemlju in balkanskih državah, medtem ko so nordijske in zahodne sredozemske države ohranile enako raven podpore.

Podobno sliko najdemo tudi pri umiku podpore za pošiljanje vojaške pomoči. Podpora je leta 2024 upadla med anketiranci, ki so bili manj zaskrbljeni zaradi vojne in so imeli manjše zaupanje v svojo vlado. Nekdo, ki je opazil poslabšanje svoje gospodarske blaginje – povečanje težav pri preživetju ali pomanjkanje – je bil bolj nagnjen k umiku podpore. Poleg tega so tisti, ki so novice prejemali prek družbenih omrežij ali prešli na družbena omrežja za novice, med letoma 2022 in 2024 pogosteje umaknili podporo vladi, ki je pošiljala vojaško pomoč. Ugotovitve nakazujejo, da lahko okolje družbenih omrežij ponuja netočno podobo konflikta, kar vpliva na mnenje občinstva proti podpori Ukrajini.

Velik delež Evropejcev še vedno podpira Ukrajino in ukrepe svojih vlad za pomoč državi in njenim prebivalcem: 75,1 % podpira stanovanje razseljenih Ukrajincev, 82,4 % podpira humanitarno pomoč Ukrajini in 65,2 % vojaško pomoč. Kljub temu se zdi, da velik del prebivalstva EU doživlja vojno utrujenost. To še posebej velja za tiste, ki so se od začetka vojne najbolj spopadali z naraščajočimi življenjskimi stroški. Rezultati Eurofoundove e-ankete kažejo, kako družbena omrežja vplivajo na upad podpore.

EU je uvedla več ukrepov za omilitev negativnih učinkov vojne na svoje državljane. Ustvarila je agilni sistem za sprejemanje gospodarskih šokov , vključno z energetskimi paketi po ruski invaziji, ki so kljub krizi življenjskih stroškov učinkovito omejili cene na trgu energije in omejili negativne posledice za življenja državljanov. [3] Zavezala se je tudi k spodbujanju zdravih demokracij in močne vladavine prava s promocijo Evropskega akcijskega načrta za demokracijo in Ščita demokracije z namenom boja proti dezinformacijam in krepitve svobode medijev, kar bi lahko pomagalo reševati to očitno naraščajočo delitev javnega mnenja glede vojne.

Eurofound priporoča, da to publikacijo navedete na naslednji način.

Eurofound (2025), Podpora Ukrajini med državljani EU je še vedno visoka, vendar je med določenimi skupinami opazno upadla, članek.

Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies