Evropski monitor zaposlovanja (EJM)

Z uporabo standardnih mednarodnih klasifikacij poklicev (ISCO-08) na dvomestni ravni in sektorja (NACE Rev 2.0) na enomestni ravni se v vsaki državi ustvari matrika delovnih mest. Vsako delo je poklic v določenem sektorju. Skupno je 43 dvomestnih poklicev in 23 enomestnih sektorjev, kar ustvarja 989 delovnih celic. V praksi mnoge teoretične delovne celice ne vsebujejo zaposlitve; Na primer, v finančnih storitvah verjetno ni veliko usposobljenih kmetijskih delavcev. Skupno število delovnih celic z zaposlitvijo v državi se giblje med približno 400 in nekaj več kot 800 ter je v veliki meri odvisno od velikosti države ter velikosti vzorca Evropske raziskave delovne sile (EU-LFS). Večja kot je delovna sila, večja je raznolikost možnih kombinacij delovnih mest, ki jih je mogoče prepoznati z uporabo podatkov LFS.

Delovna mesta v vsaki državi so razvrščena glede na neko merilo rangiranja, na primer povprečno urno plačo. Razvrstitve delovnih mest in plač za vsako državo, uporabljene v najnovejši analizi, temeljijo predvsem na mikropodatkih iz raziskave Structure of Earnings [SES] (za tri valove, 2014, 2018 in 2022), dopolnjenih s podatki iz letnih podatkovnih datotek EU-LFS za obdobje 2014–2020, da zajemajo sektorje, ki niso zajeti v SES. Ti viri so omogočili ustvarjanje lestvic delovnih mest in plač za 27 držav članic EU. Obstajata tudi dva druga kriterija kakovosti zaposlitve, ki se uporabljata v alternativnih lestvicah – izobraževanje na področju zaposlitve (na podlagi utežene povprečne izobrazbe imetnikov zaposlitve, vir: LFS) in širša kakovost zaposlitve (na podlagi uteženega povprečja ocene v sedmih dimenzijah kakovosti zaposlitve, vir: European Working Conditions surveys 2015 in 2024). 

Delovna mesta so bila dodeljena kvintilom v vsaki državi glede na razvrstitev delovnih mest in plač v tej državi. Najbolje plačana delovna mesta so dodeljena kvintilu 5, najnižje plačana pa kvintilu 1. Vsak kvintil v vsaki državi naj predstavlja čim bližje 20 % zaposlenosti v začetnem obdobju, torej so delovna mesta dodeljena kvintilom glede na njihove uteži zaposlenosti. Od zdaj naprej ostajajo dodelitve med službami in kvintili fiksne za vsako državo, tako da v vseh grafikonih, ki sledijo določenemu kvintilu v določeni državi (ne glede na to, kako razčlenjeno) vedno piše o zaposlovanju v določeni skupini delovnih mest, ki so ekskluzivna za ta kvintil. Za predstavitev se nato pozornost premakne na spremembo zaposlovanja na kvintilni ravni v določenem obdobju v vsaki državi, npr. 2019–2024. Spodnji graf v poenostavljeni obliki prikazuje zgoraj opisane tri korake, pri čemer kot primere uporabimo nekatere najbolje plačane in najslabše plačane službe, ki zaposlujejo veliko ljudi na ravni EU. (Medtem ko so delovna mesta pravilno dodeljena v smislu kvintila EU, so posamezne delovne in plačne razvrstitve, 1–4 in 1105–1108, le za ilustrativne namene.)

Razvrstitve delovnih mest in kvintilne naloge, izvedene za vsako državo

Neto sprememba zaposlenosti med začetnim in zaključnim obdobjem (pri zaposlenih osebah) za vsak kvintil v vsaki državi se sešteje, da se ugotovi, ali je neto rast zaposlovanja skoncentrirana na vrhu, sredini ali dnu zaposlitvene strukture. Razen če ni drugače navedeno, vsi diagrami v poročilu opisujejo neto spremembo zaposlenosti po kvintili za navedeno državo ali za EU kot celoto. Agregatni grafikoni EU temeljijo na uporabi skupne EU lestvice delovnih mest in plač (ki temelji na tehtanem povprečju standardiziranih nacionalnih lestvic delovnih mest in plač).

Nastali kvintilni diagrami nudijo preprost, grafični prikaz obsega sprememb zaposlenosti v določenem obdobju ter prikaz, kako je bila ta sprememba razporejena med delovnimi mesti na različnih plačnih ravneh. Podobna klasifikacija delovnih mest se lahko izvede z uporabo veščin imetnikov delovnih mest ali širokega, večdimenzionalnega kazalnika kakovosti dela kot kriterija za razvrstitev, podatki pa so na voljo tudi za nastale razčlenitve.

Na primer, spodnji kvintilni graf prikazuje spremembe zaposlenosti v EU27 v obdobju 2019–2024. Sliko je treba brati od najbolj levega gručeta stolpcov (kvintil 1, ki predstavlja najnižje plačana delovna mesta) do desnega grozda (kvintil 5, ki predstavlja najbolje plačana delovna mesta). Neto sprememba zaposlenosti je predstavljena na navpični osi, v tisočih (k) ali milijonih (m). Prevladujoče značilnosti grafikona so izguba 2,4 milijona slabo plačanih delovnih mest (spodnji kvintil) ter sočasna pridobitev približno 7,4 milijona dobro plačanih delovnih mest (najvišji kvintil) v obdobju pandemije in po pandemiji.

Ta metoda ponuja tudi dodatne možnosti za razčlenitev teh neto sprememb zaposlenosti po kategorijah, kot so spol, zaposlitev ali strokovni status ter kategorija delovnega časa: polni ali delni delovni čas. Za bolj obsežen opis obdelave podatkov si oglejte obsežno gradivo v prilogah prejšnjih letnih poročil EJM, kjer je bil uporabljen enak pristop, ki temelji na delovnih mestih. 

Nazadnje so na voljo tudi stolpčni grafi, ki prikazujejo raven zaposlenosti po kvintilih delovnih mest. Po konstrukciji ti grafikoni kažejo celo kvintile v začetnem letu (2011); Skupni podatki o zaposlitvah nato odražajo spremembo zaposlovanja med vsemi posameznimi delovnimi mesti, dodeljenimi posameznemu kvintilu v obdobju do leta 2019 ali 2024 (pri čemer so dodelitve med deli in kvintili fiksne skozi celotno obdobje).