Industrijski postopki in spori na Hrvaškem

Pravica doštrajkain/ali solidarnostne stavkeobstaja za delavce, delodajalci pa lahko delavce izključijo le kot odziv na stavko, ki že poteka. Izprtje se ne sme začeti šele osem dni po začetku stavke. 205. člen Zakona o delovnih razmerjih določa, da imajo sindikati pravico sklicati in izvesti stavko, da bi zaščitili in spodbujali gospodarske in socialne interese svojih članov ali ker plačilo in nadomestilo ni bilo izplačano. V vsakem sporu, povezanem s sklenitvijo, spremembo ali podaljšanjem kolektivne pogodbe, imajo pravico do sklica in uprizoritve stavke sindikati, ki so bili določeni kot reprezentativni za namene kolektivnih pogajanj.

Stavko je treba napovedati delodajalcu ali združenju delodajalcev, proti kateremu je usmerjena, solidarnostno stavko pa je treba napovedati delodajalcu, v prostorih katerega je organizirana. V pismu, ki napoveduje stavko, morajo biti navedeni razlogi za stavko; kraj, datum in čas njegovega začetka; in način njegove izvedbe. Člen 206 zakona o delovnih razmerjih določa, da je treba v primeru spora, ki bi lahko privedel do stavke ali druge oblike sindikalnega ukrepa, izvesti postopek mediacije, razen če sta se stranki dogovorili o alternativni metodi za njegovo rešitev. Mediacijo vodi neodvisni mediator, ki ga izberejo stranke v sporu in so izbrani s seznama, ki ga sestavi GSV, ali sporazumno.

Mehanizmi kolektivnega reševanja sporov

Zakon o delovnih razmerjih, člen 205, določa, da se stavka ne sme začeti pred zaključkom postopka mediacije, če je tak postopek predviden s tem zakonom, ali pred zaključkom drugih postopkov sporazumnega reševanja sporov, o katerih se dogovorita stranki.

Reševanje sporov z mediacijo

Prej omenjeno obvezno mediacijo vodi mediator, ki ga izberejo stranke v sporu s seznama, ki ga sestavi GSV ali določi z medsebojnim dogovorom. Nagrade mediatorjem se določijo s sklepom ministra, pristojnega za delovne zadeve, na podlagi predhodnega mnenja GSV in s soglasjem ministra za finance. Minister mora poleg predhodnega mnenja GSV sprejeti odlok, ki ureja načine izbire mediatorjev, vodenje postopka mediacije in opravljanje upravnih del, potrebnih za ta postopek. Člen 208 določa rok za zaključek postopka mediacije. Če se stranke v sporu ne dogovorijo drugače, je treba obvezno mediacijo, ki jo določa delovni zakon, zaključiti v petih dneh po predložitvi informacij o sporu GSV ali državnemu upravnemu uradu v okrožju, pristojnem za delovne zadeve.

Reševanje sporov z arbitražo

Delovni zakon, členi 210–212, določa reševanje sporov z arbitražo. Stranke v sporu se lahko dogovorijo, da bodo svoj kolektivni delovni spor predložile arbitražnemu organu. Imenovanje posameznega razsodnika ali razsodišča in druga vprašanja, povezana z arbitražnim postopkom, se lahko urejajo s kolektivno pogodbo ali sporazumom strank, sklenjenim po nastanku spora. Vprašanja, o katerih se lahko odloča z arbitražo, so določena v členu 211. Ta člen določa, kako morajo stranke v svojem soglasju o predložitvi spora arbitražnemu organu opredeliti vprašanje, ki ga je treba rešiti. Arbitražni organ lahko odloča samo o vprašanjih, ki mu jih predložijo stranke v sporu. Če se spor nanaša na uporabo zakonov in predpisov ali kolektivne pogodbe, arbitražni organ svojo odločitev utemelji na ustrezni zakonodaji, predpisih ali kolektivnih pogodbah. Če se spor nanaša na sklenitev, spremembo ali podaljšanje kolektivne pogodbe, arbitražni organ svojo odločitev utemelji na pravičnih razlogih. Če stranke v sporu v kolektivni pogodbi ali sporazumu o predložitvi spora arbitražnemu organu ne določijo drugače, mora arbitražna odločba vsebovati razloge za razsodbo. Pritožba zoper arbitražno odločbo ni dovoljena. Če se spor nanaša na sklenitev, spremembo ali podaljšanje kolektivne pogodbe, ima arbitražna odločba pravno moč in učinek take pogodbe.

Individualni mehanizmi za reševanje sporov

Člen 209 zakona o delovnih razmerjih ureja odločbe strank in njihove učinke ter določa, da lahko stranke postopek mediacije zaključijo s sporazumom. Dogovor, dosežen v primeru spora v zvezi s sklenitvijo, spremembo ali podaljšanjem kolektivne pogodbe, ima pravno moč in učinek kolektivne pogodbe. Dogovor, dosežen v primeru spora glede plačila in nadomestila, se lahko uporabi za dogovor o načinu in dinamiki plačila.

Podatki nekdanjega Urada Vlade RS za socialno partnerstvo kažejo, da je bilo v letu 2012 obravnavanih 100 zadev (45 poravnanih ali pogojno poravnanih), v letu 2013 pa 137 (70 rešenih), kar je znatno več kot v letu 2011, ko je bilo odpuščenih 100 zadev (46 rešenih). Število uspešno rešenih zadev in odstotek uspešno rešenih zadev sta se v letu 2014 zmanjšala, medtem ko se je v letih 2015 in 2016 zmanjšalo tudi absolutno število zadev, se je v obeh letih povečal odstotek uspešno rešenih zadev. V letu 2017 se je absolutno število mediacij v kolektivnih delovnih sporih močno povečalo, odstotek uspešno rešenih zadev pa se je povečal za eno odstotno točko. Število zadev se je v letih 2018 in 2019 povečalo, odstotek uspešno rešenih zadev pa se je zmanjšal. V letu 2020 se je število primerov bistveno zmanjšalo, odstotek uspešno rešenih zadev pa se je nekoliko zmanjšal.

Uporaba mehanizmov za reševanje sporov, 2012–2020

Opomba: podatki so na voljo le do leta 2020.

Vir: GSV, brez datuma