Skoči na glavno vsebino
Ta stran je strojno prevedena. Oglejte si izvirno različico v angleščini in jezikovno politiko agencije Eurofound.
Profil države z minimalno plačo za Hrvaško
Profil države
Nazadnje posodobljeno: 30 June 2026

Minimalna plača na Hrvaškem

Predrag Bejaković,
Irena Klemenčić

Information for this page was compiled during December 2025 and early 2026. Most Member States had already transposed the EU minimum wage directive at this point. Those that had not yet fully completed transposition or where the information was not yet publicly available include Bulgaria, Cyprus, Luxemburg, Poland and Portugal. These profiles will be updated consecutively as the information becomes available. Users are invited to contact our experts on minimum wage if they are aware of changes.

Ti profili opisujejo, kako so minimalne plače regulirane in določene. Na voljo so za vse države EU in Norveško.

Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene na Hrvaškem. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače. Hrvaška je trenutno ena izmed držav članic, ki so sprejele zakonsko določeno minimalno plačo ('minimalna plaća' v hrvaščini). Minimalna plača je zato določena z zakonom in dopolnjena s kolektivnimi pogodbami.

Postopek določanja (prilagajanja) stopnje minimalne plače, pa tudi vpleteni akterji in merila, ki vodijo prilagoditev, so se bistveno spremenili od prvotne uvedbe 1. julija 2008. Reforma iz leta 2013 je najbolj vplivala na proces, merila in vključene akterje. Nadaljnje spremembe, ki so se zgodile v zadnjih letih (2018, 2019 in 2021), so imele najmanjši vpliv na konceptualni okvir zakona, z eno zelo pomembno izjemo: ustanovitev strokovne komisije je bila z zakonom predvidena šele z novo obliko decembra 2018 (zato je bila odločitev ministra o njeni ustanovitvi datirana precej nedavno, leta 2019).

S spremembami Zakona o minimalni plači (Zakon o izmjenama i dopunama Zakona o minimalnoj plaći - OG 152/24) so določbe Direktive (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji (OJ L 275/33, 25. oktober 2022) prenesene in uresničene v hrvaški zakonodaji.

Odloki o minimalni plači:

Glavni akterji pri določanju zakonske minimalne plače na Hrvaškem, v skladu s postopkom, določenim z Zakonom o minimalni plači, so zastopani (členi 6 in 7):

  1. Vlada, ki vsako leto z regulacijo določa raven minimalne plače.

  2. Minister je odgovoren za delo, ki je odgovoren za predlog višine minimalne plače ter za ustavo in delovne postopke strokovne komisije (omenjene spodaj).

  3. Socialni partnerji, ki sodelujejo pri določanju in prilagajanju minimalne plače z obveznimi posvetovanji (ki bodo potekala pred predlogi ministra) in sodelovanjem v strokovni komisiji (predstavljeni spodaj).

  4. Strokovna komisija, ki jo je ustanovil minister in je odgovorna za spremljanje in analizo. Sestava komisije je v skladu z Zakonom o minimalni plači, ki ga določi minister, brez da zakon izrecno zahteva zastopanje socialnih partnerjev.

Odločitev ministra o ustanovitvi komisije je bila izdana 11. aprila 2019 ('Odluka o osnivanju stručnog povjerenstva za spremljanje in analizu kretanja minimalne plaće', št. 37/2019), s čimer je komisijo kvalificirala kot svetovalni organ ministra za vprašanja minimalne plače (čl. II). Sestavljena je iz desetih članov: vodja notranje organizacijske enote ministrstva (tudi predsednik organa), trije predstavniki akademske skupnosti, dva predstavnika delodajalskih organizacij, dva predstavnika sindikatov in dva predstavnika Ministrstva za delo in pokojninski sistem (čl. III). Zato je zastopanost socialnih partnerjev zagotovljena, če že ne izrecno z Zakonom o minimalni plači, pa z odločitvijo ministra (predstavniki so prav tako imenovani sami, kar nakazuje jamstvo njihove avtonomije pri tej odločitvi) (čl. IV).

Sprva je bila razlika v postopku določanja minimalne plače povezana z razliko med vpletenimi akterji, pri čemer je bil Državni statistični urad edina relevantna tema, ki bo 'objavila višino minimalne plače v 'Narodne novine' [Uradni list] (4. čl. 4, Zakon o minimalnoj plaći OG 67/08).

Z vidika postopka Zakon o minimalni plači (členi 6 in 7) določa, da višino minimalne plače za vsako koledarsko leto določi vlada z uredbo, kot jo predlaga minister, odgovoren za delo. Nominalna bruto stopnja ne sme biti nižja od zneska, določenega za prejšnje leto. Prilagoditi ga je treba letno (najkasneje do 31. oktobra) za naslednje koledarsko leto (člen 5). Sprva je bil ustrezen mesec za letno prilagoditev junij (4. člen (1), Zakon o minimalnoj plaći OG 67/08). Od leta 2019 je oktober postal referenčni mesec.

Vloga socialnih partnerjev pri določanju minimalne plače je poudarjena že v samem Zakonu o minimalni plači, ki zahteva, da minister po posvetovanju s socialnimi partnerji predlaga višino minimalne plače vladi, kar se zato zdi obvezen korak – čeprav oblika in čas tega posvetovanja nista strogo urejena: Zakon o minimalni plači preprosto določa, da se letna posvetovanja s socialnimi partnerji 'običajno izvajajo ' septembra in oktobra (tj. v mesecih neposredno pred vladno uredbo, ki formalno prilagaja stopnjo).

Potrebna je tudi ustanovitev strokovne komisije s posebnim ciljem spremljanja in analize nihanj minimalne plače. Takšno komisijo ustanovi minister za delo, ki z odločitvijo določi njeno sestavo, naloge, delovne postopke in plačilo svojih članov (že obravnavano v prejšnjem razdelku).

Spremenjeni Zakon o minimalni plači iz leta 2024 določa obveznost Ministrstva, pristojnega za delo, da vsako drugo leto, pred 1. oktobrom poročanega leta, Evropski komisiji predloži dostopne statistične podatke ali informacije o stopnji in razvoju obsega kolektivnega pogajanja ter ravni zakonsko določene minimalne plače in deležu delavcev, ki jih ta obravnava.

Merila za določitev zakonsko določene minimalne plače določa Zakon o minimalni plači. Glede na najnovejšo različico, razen zakonske zahteve, da je treba biti izražen v bruto znesku in v ekvivalentu za polni delovni čas (člen 3, ki nakazuje, da bi urna določitev nekako nasprotovala zakonski določbi in s tem implicitno nagnjenost k mesečni tarifi), ter ob upoštevanju pravne prepovedi zniževanja njene ravni (člen 6(1)), zakon zahteva upoštevanje naslednjih kazalnikov (člen 6(3)), ki je bil spremenjen leta 2024 (OG 152/24). Spremenjena merila so označena z zvezdico*

  • Povečanje deleža minimalne plače v povprečni bruto plači, ki jo izplačujejo pravne osebe od januarja do julija tekočega leta.

  • Raven inflacije ali spremembe kupne moči minimalne plače*.

  • Razvoj plač.

  • Brezposelnost in trendi zaposlovanja.

  • Demografski trendi.

  • Razvoj produktivnosti*

  • Splošno stanje gospodarstva.

Poleg tega je ob upoštevanju splošnega stanja gospodarstva predpisana 'posebna pozornost' dejavnostim z nizkimi plačami in ranljivimi skupinami zaposlenih. V besedilu ni navedenih dodatnih podrobnosti o operacionalizaciji teh meril.

Postopek določanja in prilagajanja minimalne plače je bil močno prizadet zaradi sprememb skozi čas, kar je vplivalo na ustrezna merila – spremembe, ki so se dogajale skozi čas, so pomembne. Sprva (Zakon o minimalnoj plaći OG 67/08) je bila njena rast strogo 'vezana na realno rast BDP iz prejšnjega leta, po podatkih Državnega statističnega urada' (člen 4(1)): medtem ko je bila plača za prvo obdobje (julij 2008–maj 2009) po uveljavitvi zakona predvidena kot 39 % povprečne bruto plače države (člen 4(2)), kontekstualno je bilo določeno, da se 'za vsako naslednje enoletno obdobje prilagodi realni rasti BDP za prejšnje leto, tako da se delež minimalne plače v povprečnih bruto plačah pravnih oseb v Republike Hrvaški v prejšnjem letu poveča za odstotek realne rasti BDP v prejšnjem letu,' po publikaciji Državnega statističnega urada (člen 4(3)). Trenutni postopek, ki temelji na vzorčnem posvetovanju s socialnimi partnerji – predlogu ministra – vladni regulaciji, je bil uveden leta 2013 (čl. 7, Zakon o minimalnoj plaći 2013). Osnova za izračun prilagoditev minimalne plače za leto 2013 je bila določena 'kot produkt mesečnega praga tveganja revščine za gospodinjstvo z eno osebo in koeficienta števila članov povprečnega gospodinjstva v Republiki Hrvaški, deljene s koeficientom zaposlenosti in prilagojene za povprečno spremembo indeksa cen potrošniškega blaga' (člen 5(4.2)). Od leta 2013 naprej je vladna regulacija postala uradni vir, preko katerega je bilo treba sprejeti spremembo minimalne plače (člen 6, Zakon o minimalnoj plaći 2013). Ista reforma iz leta 2013 pa je omenjena merila povezala le z prilagoditvijo iz leta 2013, da bi uvedla trenutni vzorec na podlagi posvetovanja s socialnimi partnerji in predloga ministra v istem besedilu, iz naslednjih letnih revizij (7. čl. Zakon o minimalnoj plaći 2013).

Na Hrvaškem ni bilo uradne specifične ocene ustreznosti minimalne plače, prav tako v zakonodaji o minimalni plači ni na voljo nobenih informacij o referenčnih vrednostih. Vendar pa je pri določanju minimalne plače za leto 2026 Strokovni odbor za spremljanje in analizo trendov minimalnih plač upošteval med drugim vrednost 54 % bruto povprečnih plač, doseženih v letu 2024, in:

"da je v skladu z Direktivo (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o ustreznih minimalnih plačah v Evropski uniji indikativna vrednost minimalne plače, ki se šteje za zadostno, bodisi 50 % povprečne bruto plače ali 60 % mediane bruto plače" (Ministarstvo rada, mirovinskoga sustava, obitelji i socialne politike, 2025).

Kljub univerzalnemu in obveznemu značaju hrvaške zakonsko določene minimalne plače – kar je najprej nakazano z oblikovanjem 3. člena (11) Zakona o minimalni plači (OG 118/18opens in new tab, 120/21opens in new tab in 152/24opens in new tab), po katerem pravica do minimalne plače pripada vsem zaposlenim delavcem v Republiki Hrvaški ne glede na sedež delodajalca ali registracijo (4. člen (1)), in drugič, z izrecno prepovedjo dogovorov, ki bi se odpovedali pravici do minimalne plače (člen 3(8)) – zakon vseeno dopušča možnost izjem.

Sam zakon o minimalni plači predvideva izjeme vsaj na dveh področjih. Prvič, določa, da se minimalna plača lahko v izjemi razume kot najnižja mesečna bruto plača, ki ustreza zahtevnosti dela za polni delovni čas, kot je določeno v kolektivni pogodbi, katere uporaba je bila razširjena v skladu s splošno delovno zakonodajo (3. člen (2)). Drugič, zakon ne velja za delavca, ki je edini zaposleni pri delodajalcu in hkrati član uprave, izvršni direktor, vodja zadruge, likvidator ali nosilec podobne funkcije po posebnih predpisih (4. člen (2)).

Pomembno je, da Zakon o minimalni plači ne dovoljuje več, da kolektivne pogodbe določajo minimalno plačo nižjo od zakonsko določene minimalne plače. Prejšnja zakonodaja je vsebovala takšno možnost, vendar je bila ta kasneje ukinjena. Natančneje, sprememba Zakona o minimalni plači (OG 152/24), ki je začela veljati 1. januarja 2025, je razveljavila 8. člen zakona. Ta določba je prej kolektivnim pogodbam dovoljevala, da določijo minimalno plačo nižjo od zakonsko določene minimalne plače, pod pogojem, da ni manjša od 95 % zneska, ki ga predpisuje vladna uredba. Njena razveljavitev pomeni, da kolektivno pogajanje ne more več služiti kot podlaga za znižanje zakonsko določene minimalne plače. Ta sprememba potrjuje obvezno ius kogensko naravo minimalne plače v hrvaškem pravu.

Izjeme od obveznosti minimalne plače niso izključno zagotovljene z Zakonom o minimalni plači. Identifikacija dodatnih primerov, v katerih obveznosti minimalne plače ne veljajo, delno ali v celoti, zahteva širšo analizo drugih relevantnih virov delovnega prava.

Pomembna izjema izhaja iz Zakona o delu ('Zakon o raduopens in new tab', OG 93/14, 127/17, 98/19, 151/22, 64/23) in zadeva pripravnike. Člen 59 določa, da lahko delodajalec, kadar je opravljanje strokovnega izpita ali pridobivanje delovnih izkušenj določeno z zakonom ali drugo uredbo pogoj za opravljanje nalog v določenem poklicu, sprejme osebo, ki je zaključila ustrezno izobraževanje, na strokovno usposabljanje brez vzpostavitve delovnega razmerja. To obdobje strokovnega usposabljanja se šteje za prakso ali delovne izkušnje, potrebne za ta poklic, in ne sme preseči predpisanega obdobja. Zakon o delu izrecno določa, da določbe o delovnih razmerjih veljajo za takšne osebe, razen določb o sklenitvi pogodbe o zaposlitvi, plači in plačilu ter prenehanju zaposlitve. Izključitev določb, povezanih s plačo, naredi to ureditev za ustrezno izjemo od zaščite minimalne plače, še posebej, ker lahko trajanje prakse traja do enega leta (člen 57).

Čeprav določbe Zakona o delu dovoljujejo takšno izjemo le, kadar je strokovno usposabljanje pravni pogoj za opravljanje poklica, Zakon o trgu dela ('Zakon o trgu radaopens in new tab'), OG 118/18, 32/20, 18/22, 156/23) to možnost razširja na določene kategorije brezposelnih oseb, tudi če takšen pogoj ni izpolnjen. V teh primerih se lahko trajanje strokovnega usposabljanja v določenih okoliščinah podaljša do 24 mesecev (členi 37–38 in 40(1)). Vendar ta ukrep šteje kot aktiven instrument politike trga dela, upravičenec pa je upravičen do javne finančne podpore v višini minimalne plače, zmanjšane z obveznimi zavarovalninskimi prispevki, sorazmerno z dnevi, preživetim v strokovnem usposabljanju (41. člen).

Spremembe zakonsko določenih minimalnih plač v strogem pomenu – torej nižje zakonsko minimalne stopnje, ki veljajo za določene kategorije delavcev – niso bile opredeljene v hrvaški zakonodaji. V širšem smislu bi lahko zgodnejše mehanizme, ki so kolektivne pogodbe določale plače pod zakonsko minimalno vrednostjo, označili kot podminimum. Vendar pa po razveljavitvi 8. člena Zakona o minimalni plači takšne ureditve niso več pravno dovoljene. Danes kolektivne pogodbe lahko določajo plače, ki so ugodnejše za delavce, vendar ne morejo predvidevati plač nižjih od zakonsko določene minimalne plače. Vsaka taka določba bi bila nična, zakonsko določena minimalna plača pa bi se uporabljala samodejno.

Zakon o minimalni plači opredeljuje minimalno plačo kot 'najnižjo mesečno bruto višino plače, ki jo delavec prejme za polni delovni čas' (člen 3(1)), ki je obvezno določena (člen 3(3)) v bruto višini (sankcije so izrecno določene v samem zakonu v primeru kršitve te zahteve (člen 10(1.b)), ki izhaja iz splošne obveznosti, določene v Zakonu o delu (člen 90.b(1)), po kateri mora biti plača 'dogovorjena, določena ali predpisana' v bruto višini).

Minimalna postavka, kot je opisana zgoraj, ne sme vključevati bonusov, povezanih z nadurami, težkimi delovnimi pogoji, nočnim delom ter delom ob nedeljah, praznikih ali katerem koli drugem dnevu, ki ga zakon šteje za ne-delovni dan (člen 3(4) Zakona o minimalni plači).

Strokovni odbor za spremljanje in analizo trendov minimalne plače izda priporočilo glede višine minimalne plače za naslednje leto; To priporočilo ni javno razkrito.

Med relevantnimi državnimi viri o minimalnih plačah so bili prepoznani nedavno objavljeni znanstveni članki. Zlasti revija Radno Pravo je objavila relevantne članke; Na voljo je seznam nekaterih najnovejših objavljenih del:

1 September 2026
Minimalne plače v letu 2026: Letni pregled
Določanje minimalne plače po vsej EU je postalo vse bolj dinamično in pozorno področje politike, oblikovano z uvedbo Direktive EU o minimalni plači in desetletjem trajne realne rasti zakonsko določenih stopenj. To poročilo preučuje razprave o določanju plač, ki so potekale med državami članicami in Norveško leta 2025, s poudarkom na državah z in brez nacionalne minimalne plače, na medsebojno delovanje med minimalnimi plačami in kolektivnim pogajanjem v nizko plačanih sektorjih ter na vse večjo vlogo referenčnih vrednosti pri oblikovanju nacionalnih odločitev.
Read more
Poročilo o raziskavi
30 January 2026
Resnična rast minimalnih plač v letu 2026, ob napredku in upočasnjevanju ambicij držav članic
Večina držav članic EU je od 1. januarja 2026 spremenila raven svoje nacionalne minimalne plače in, tako kot v prejšnjem letu, je splošna slika občutnih povečanj – ki bistveno presegajo zvišanja cen.
Read more
Članek
Flag of the European UnionThis website is an official website of the European Union.
European Foundation for the Improvement of Living and Working Conditions
The tripartite EU agency providing knowledge to assist in the development of better social, employment and work-related policies

All official European Union website addresses are in the europa.eu domain.

See all EU institutions and bodies