Minimalna plača na Češkem
Information for this page was compiled during December 2025 and early 2026. Most Member States had already transposed the EU minimum wage directive at this point. Those that had not yet fully completed transposition or where the information was not yet publicly available include Bulgaria, Cyprus, Luxemburg, Poland and Portugal. These profiles will be updated consecutively as the information becomes available. Users are invited to contact our experts on minimum wage if they are aware of changes.
Ta profil opisuje, kako so minimalne plače regulirane in določene na Češkem. Lahko ga beremo kot ozadje za letno serijo Eurofoundovih pregledov določanja minimalne plače.
Na Češkem je letno določena nacionalna zakonsko minimalna plača z obvestilom Ministrstva za delo in socialne zadeve pri zbiranju zakonov. Ta uredba prav tako določa tako imenovano zagotovljeno plačo. Od leta 2025 so v zasebnem sektorju ukinjene zagotovljene plače in velja le zakonsko določena minimalna plača. Zagotovljene plače v javnem sektorju ostajajo v veljavi, kjer se od 1. januarja 2025 uporabljajo le štiri skupine zagotovljenih plač namesto prvotnih osmih. Te skupine se razlikujejo glede na zahtevnost, odgovornost in trud, ki je potreben za opravljeno delo. Najnižja raven zagotovljene plače v prvi skupini delovnih mest ustreza osnovni ravni minimalne plače.
Poleg socialnih partnerjev je treba med relevantnimi akterji pri določanju zakonsko minimalne plače omeniti tudi Ministrstvo za finance Češke republike in Ministrstvo za delo in socialne zadeve.
Nazadnje ima Ministrstvo za delo in socialne zadeve pravico določiti minimalno plačo s pomočjo komunikacij.
Svet za gospodarske in socialne sporazume Češke republikeopens in new tab
Konfederacija industrije Češke republike (Svaz průmyslu a dopravy ČR, SP ČR)opens in new tab
Združenje neodvisnih sindikatov (Asociace samostatných odborů, ASO)opens in new tab
Vlada Češke republike (Vláda České republiky)opens in new tab
Ministrstvo za finance Češke republike (Ministerstvo financí ČR, MF ČR)opens in new tab
Na podlagi spremenjenega člena 111 Zakona št. 262/2006 Zb. (Delovni zakonik) mora Ministrstvo za finance do 23. avgusta izdati sporočilo in napovedati povprečno bruto plačo za naslednje koledarsko leto. Nato je vlada z uredbo, po predhodnem posvetovanju s socialnimi partnerji v Svetu za gospodarski in socialni dogovor Češke republike, ob upoštevanju analize ustreznosti, določila koeficient za izračun minimalne plače za naslednji dve leti, s katerim se napoved povprečne bruto plače pomnoži. Nazadnje bo Ministrstvo za delo in socialne zadeve do 30. septembra v Zbirki zakonov objavilo znesek minimalne plače, izračunan na podlagi omenjene napovedi, pomnožene s koeficientom. Leta 2026 bo vlada uporabila enak postopek za določanje koeficientov za izračun minimalne plače za leti 2027 in 2028.
Trenutna zakonodaja v 111. členu Zakona št. 262/2006 Zb. (Delovni zakonik) omenja cilj ustreznosti izračunane minimalne plače. Zlasti bo določen glede življenjskih stroškov, splošne ravni plač in njihove razporeditve, stopnje rasti plač ter dolgoročne stopnje produktivnosti. Za oceno ustreznosti minimalne plače je bila določena referenčna vrednost 47 % povprečne bruto plače v nacionalnem gospodarstvu.
Criterion | How is this defined/operationalised? | Regulation or practice |
Indicators and trends of the national economy | The resulting minimum wage should be adequate, in particular in relation to the purchasing power of the minimum wage with regard to the cost of living, to the general level of wages and their distribution, to the rate of wage growth and to the long-term rate of productivity. | Section 111, paragraph 1, letter a 3 of the Labour Code. |
Minimum wage/average wage ratio | To assess the adequacy of the minimum wage, an indicative reference value of 47% of the average gross wage in the national economy shall be used. | Section 111, paragraph 1, letter a 3 of the Labour Code. |
Po zastavljenem cilju Ministrstva za delo in socialne zadeve naj bi se delež minimalne plače v povprečni bruto plači v naslednjih letih postopoma povečeval. Leta 2024 je znašal 41,2 %, leta 2025 približno 42,2 %, leta 2026 pa naj bi se povečal na približno 43,5 %. Pričakuje se, da bo letno rasla za približno 1,2 odstotne točke, da bi dosegli zgoraj omenjeni cilj 47 % v letu 2029.
Minimalna plača velja za vse zaposlene. Delovni zakonik (§ 111) opredeljuje minimalno plačo kot najnižjo dovoljeno višino plačila za delo v standardnem delovnem razmerju. Ne glede na izraz, ki se uporablja za plačilo (plače, plače ali plačilo iz dogovora), tako v zasebnem kot javnem sektorju ne sme pasti pod minimalno plačo. Plačilo na podlagi dogovora se nanaša na posebne zaposlitvene dogovore, kot so pogodbe o delu ali delovne dejavnosti.
Češka republika ima koncept, imenovan zagotovljena plača (Zakon o delu, § 112). Po zakonu najnižja raven (ki ustreza prvi skupini delovnih mest) ne sme biti nižja od minimalne plače. Višje zagotovljene plače so določene glede na kompleksnost, odgovornost in trud, ki je potreben za opravljeno delo.
Od 1. januarja 2025 so bile zagotovljene plače v zasebnem sektorju ukinjene. Zato tukaj velja le omejitev minimalne plače. Vendar pa zagotovljene plače v državnem sektorju ostajajo v veljavi, kjer so bile uporabljene le 4 skupine zagotovljenih plač namesto prvotnih osmih. Omenjene štiri skupine delovnih mest z minimalno plačo so določene na podlagi vladne uredbe št. 222/2010 Zb., v Katalogu delovnih mest v javnih službah in upravi.
Ustrezno sporočilo Ministrstva za delo in socialne zadeve določa minimalno plačo kot mesečno in urno postavko. Te stopnje veljajo za standardni delovni teden s 40 urami.
Delovni zakonik (§ 111) pojasnjuje, da minimalna plača ne zajema plačila za nadure, dodatnega plačila za delo med prazniki, ponoči, težkih delovnih okolij ali ob sobotah in nedeljah.
Podobno kot pri višjih plačah lahko delodajalci odštejejo stroške prehrane in nastanitve od minimalne plače, vendar le s soglasjem zaposlenega.
Davčne olajšave določa Zakon o dohodnini (Zakon št. 586/1992 Coll.). Ta zakon ne razlikuje med tistimi, ki prejemajo minimalno plačo, in tistimi, ki prejemajo višje plače, ko gre za odbitke.
Zakon o dohodnini (Zakon št. 586/1992 Sb.opens in new tab)
Raziskovalni inštitut za delo in socialne zadeve izvaja analizo ustreznosti minimalne plače od leta 2024. Nadaljnja analiza, ki bo ocenila minimalno plačo v letih 2024 in 2025, bo izvedena v letu 2026.
Špeciánová, J., Beran, V., Vyhlídal, J., Bílková, D. (2024), Metodologija hodnocení přiměřenosti minimální mzdy v České republicePDFopens in new tab. [Metodologija za ocenjevanje ustreznosti minimalne plače na Češkem.], RILSA.
Špeciánová, J., Beran, V., Petřeková, V., Vyhlídal, J. (2024), Analýza přiměřenosti minimální mzdy v ČR: 2023PDFopens in new tab. [Analiza ustreznosti minimalne plače na Češkem: 2023.], RILSA.
Bittner, J. (2023), 'Kako spremembe minimalne plače vplivajo na porabo gospodinjstevopens in new tab'. Statistika - Statistics and Economy Journal, št. 1, str. 5–29.
Fialová, K. (2022), Nízké mzdy v Česku: Ekonomické a sociální souvislostiPDFopens in new tab, (Nizke plače na Češkem: ekonomski in socialni konteksti), Národohospodářský ústav Josefa Hlávky, Praga.
Fialova, K. in Mysikova, M. (2021), 'Ali nizke minimalne plače koristijo delavcem? Študija primera Češke in Slovaške republikeopens in new tab', Baltic Journal of Economics, letn. 21, št. 1, str. 43–59.
TREXIMA, (2021), Vliv minimální mzdy a návrh řešení přetrvávajících problémů (Vpliv minimalne plače in predlog rešitev za vztrajne težave),PDFopens in new tab TREXIMA, Praga.
Chytilová, H. in Frejlich, P. (2020), 'Koncept spora o minimalni plači: primer Češke republikeopens in new tab', Politická ekonomie, letn. 68, št. 4, str. 423–442.
Grossmann, J., Jurajda, Š. in Smolka, V. (2019), Vplivi zvišanja minimalne plače v letih 2013 do 2017 na zaposlovanje in plače na Češkem,opens in new tab Institut pro demokracii a ekonomickou analýzu (IDEA – CERGE EI), Praga.
Schulz, J. (2018), 'Motivacijska funkcija minimalne plače: študija primera Češke republikeopens in new tab', FÓRUM sociální politiky, letn. 12, št. 6, str. 2–10.
Pavelka, T., Skála, M. in Čadil, J. (2014), Izbrana vprašanja minimalne plače na Češkem,PDFopens in new tab E a M: Ekonomie a Management, letn. 17, št. 4, str. 30–45.
Oddelek za analizo in informacije Urada vlade Češke republike (2014), Vpliv minimalne plače na brezposelnost na Češki republikiPDFopens in new tab, Urad vlade Češke republike, Praga.
Duspivová, K., Kantorová, P., Matějka, M., Spáčil, P., Smolka, V., Šustová, Š. et al. (2013), Hodnocení vlivu minimální mzdy na sociálně ekonomický vývoj ČRopens in new tab (Ocena vpliva minimalne plače), TREXIMA.
Fialová, K. in Mysíková, M. (2009), 'Minimalna plača: posledice trga dela na Češkem'PDFopens in new tab, Finance a Úvěr - Czech Journal of Economics and Finance, letn. 59, št. 3, str. 255–274.
