Minimalna plača na Madžarskem

• Delovni zakonik (Zakon I iz leta 2012)opens in new tab

• Vladni odlok 426/2025 (XII.23)opens in new tab

Oktobra 2024 so bile uvedene pomembne spremembe pravil o minimalni plači. Vladni odlok 308/2024 (X. 24.) 'O podrobnih pravilih za posvetovanje o obvezni minimalni plači in zagotovljeni minimalni plači ter o spremembi določenih vladnih predpisov za prenos Direktive (EU) 2022/2041 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 19. oktobra 2022 o minimalni plači, ki naj bi bila zagotovljena v Evropski uniji' vsebuje več sprememb. Najpomembnejše spremembe so:

• pojasnjuje pravni status VKF kot foruma za pogajanja o minimalni plači; pravice in obveznosti partnerjev (delodajalcev, predstavnikov delavcev in vlade)

• določa kriterije, ki jih je treba upoštevati pri določanju minimalne plače

• določa natančen postopek in pogoje za pogajanja o minimalni plači

• določa, da naj bi minimalna plača ciljala na 50 % povprečne redne bruto plače

Letno minimalno plačo pogaja tripartitni Stalni svetovalni forum za sektor konkurenčnosti in vlado (VKF). VKF je bil ustanovljen leta 2012. Deluje kot posvetovalno telo, ki izpolnjuje zahteve direktive o minimalni plači.

Člani VKF so vlada, tri sindikalne konfederacije in tri glavne organizacije delodajalcev. Člani VKF so bili nominirani leta 2012 na podlagi načela, da so največji organizaciji na obeh straneh.

Sindikati:

• Demokratična liga neodvisnih sindikatov (LIGA)

• Madžarska konfederacija sindikatov (MASZSZ)

• Nacionalna federacija delavskih svetov (MOSZ)

Organizacije delodajalcev:

• Nacionalna zveza splošnih potrošniških zadrug in trgovinskih združenj (ÁFEOSZ-Coop Szövetség, KÉSZ)

• Nacionalna konfederacija delodajalcev in industrijalcev (MGYOSZ)

• Nacionalno združenje podjetnikov in delodajalcev (VOSZ)

Od ustanovitve je članstvo VKF ostalo nespremenjeno. Letna minimalna plača je omenjena v zakonih VKF. Točka 3.b) poslovnika določa, da se morajo člani VKF posvetovati in se dogovoriti 'o predlaganih vladnih ukrepih, ki vplivajo na dohodek delavcev v konkurenčnem sektorju (obvezna minimalna plača, zagotovljena minimalna plača, dodatki k plači) [...]'

153. člen Delovnega zakonika določa določitev minimalne plače, vendar ne omenja VKF. Namesto tega določa, da 'vlada določi minimalno plačo z odlokom, po posvetovanju z Nacionalnim gospodarskim in socialnim svetom (NGTT)'. NGTT dejansko obravnava načela za vsako leto zvišanje minimalne plače, vendar ne odloča o višini zvišanja minimalne plače. Prav tako tega ne more storiti, saj zastopa ne le socialne partnerje, temveč tudi akademsko sfero, cerkve, umetnost in nevladne organizacije.

Do leta 2024 VKF ni bil reguliran z zakonom. Vključena je bila v organizacijska in operativna pravila Ministrstva za gospodarski razvoj (Gazdaságfejlesztési Minisztérium, GFM).

Vladni odlok 308/2024 (X. 24.) Člen 1 (1)] določa VKF kot forum za pogajanja o minimalni plači, kar ustvarja jasno pravno podlago za pogajanja o minimalni plači. Dejavnosti, članstvo in mandat VKF se niso spremenili, le njen pravni status.

Načela določanja letnih minimalnih plač, tako za nekvalificirane ('standardne') kot za usposobljene ('zagotovljene'), se v zadnjih 13 letih niso spremenila. Člen 153 Delovnega zakonika daje vladi pooblastilo za določanje minimalnih plač po posvetovanju s socialnimi partnerji. Minimalna plača se večinoma pogaja med delodajalci in delavskimi organizacijami v okviru VKF. Če socialni partnerji dosežejo dogovor, je vlada pri določanju prilagoditve z odlokom vezana na raven, doseženo z dogovorom socialnih partnerjev. Če socialni partnerji ne dosežejo dogovora, lahko vlada enostransko določi raven minimalne plače. Vendar se to v zadnjih 13 letih ni zgodilo.

Pristop vlade k pogajanjem o minimalni plači se je v zadnjih letih spreminjal. Bila so leta (na primer leta 2022), ko je vlada v pogajanja prišla s konkretnim predlogom (ki so ga socialni partnerji sprejeli), in leta, ko vlada sploh ni posegla, kljub neuspehu socialnih partnerjev pri doseganju dogovora. Na primer, leta 2020 minimalna plača ni začela veljati do februarja naslednjega leta (2021). V letih 2023–2025 so socialni partnerji pravočasno dosegli dogovor, ustrezni vladni odlok pa je bil decembra objavljen v Madžarskem uradnem listu.

Zakon 308/2024 določa naslednja pravila glede postopka določanja minimalne plače

Člen 4 V VKF odločitev ali dogovor zahteva soglasje večine predstavnikov delodajalcev in zaposlenih na vsaki strani ter soglasje predstavnika vlade.

Člen 5 določa, da mora minister vsako leto do 30. septembra vsako leto do 30. septembra začeti prvo srečanje Nadzornega odbora VKF za posvetovanje o obvezni minimalni plači za naslednje leto in zagotovljeni minimalni plači ter hkrati pošiljati najnovejše podatke in napovedi o makroekonomskih kazalnikih članom VKF. Ti kazalniki so navedeni v tabeli v naslednjem poglavju.

Člen 6: Prvi sestanek za posvetovanje o minimalni plači in zagotovljeni minimalni plači za naslednje leto bo potekal najkasneje do 15. oktobra vsako leto.

Člen 7 (1): Člani si prizadevajo zaključiti posvetovanje o minimalnih plačah za naslednje leto in zagotovljenih minimalnih plačah z izvedbo zahtevanega števila srečanj do 1. decembra vsako leto.

Člen 7 (2): Če je rok iz odstavka 1 prekoračen, se posvetovanje zaključi na dan dogovora o višini minimalne plače in zagotovljeni minimalni plači za naslednje leto.

Člen 8 (1) VKF mora vsako koledarsko leto pregledati višino zakonsko določene minimalne plače in zagotovljene minimalne plače, lahko pa ju tudi pregleda v enem koledarskem letu.

Člen 8 (2) V primeru pregleda v koledarskem letu, kot je navedeno v odstavku (1), mora minister zagotoviti makroekonomske podatke za posvetovanje.

Člen 8 (3) Če se VKF odloči zvišati zakonsko določeno minimalno plačo in zagotovljeno minimalno plačo v koledarskem letu, mora Vlada v 30 dneh po dogovoru določiti znesek in datum začetka veljavnosti zvišanja.

Po Zakonu o delu (člen 153 § 3) je pri določanju minimalne plače treba upoštevati 'značilnosti nacionalnega trga dela, stanje nacionalnega gospodarstva, položaj trga dela gospodarskih sektorjev in geografskih območij'. To kaže, da zakon ne izključuje določanja sektorskih ali regionalnih minimalnih plač, vendar v praksi takšne plače nikoli niso določene. Kar zadeva gospodarske kazalnike, je besedilo zakona zelo široko.

Leta 2016 so socialni partnerji podpisali šestletni tripartitni dogovor o plačah, ki določa mehanizem za zvišanje letne minimalne plače do leta 2022 (na podlagi povprečnega zvišanja plače, rasti bruto domačega proizvoda (BDP) in zmanjšanja socialnega prispevka). Vendar je bil ta ukrep po nekaj letih ukinjen zaradi intenzivnega razvoja gospodarskih kazalnikov (na primer vpliva COVID-a). Vendar pa je iz sporazuma ohranjeno tudi letno znižanje davka na socialne prispevke, ki ga je vlada ohranila do leta 2022. V teh šestih letih so prispevki za socialno varnost, ki so jih plačevali delodajalci (na Madžarskem: davek na socialno varnost), padli s 27 % na 13 % bruto plače.

Ekonomske spremenljivke, upoštevane v posvetovanju o minimalnih plačah, so bile odvisne od značilnosti gospodarske situacije v istem letu. Do leta 2020, v obdobju nizke inflacije, so bila glavna merila povprečne plače in gospodarska rast. V letu 2021, v letu gospodarskega upada zaradi pandemije COVID-19, je bila glavna dilema zmožnost delodajalcev, da zvišajo plače. V letih 2022 in 2023 (zaznamovani z izjemno visoko inflacijo) je bil cilj ohraniti realno vrednost minimalne plače. To je preusmerilo pozornost na napoved inflacije. Leta 2025 so se pogajanja ponovno osredotočila na gospodarsko situacijo. Leta 2025 je madžarsko gospodarstvo stagniralo tri leta, medtem ko je inflacija močno upadla.

Vladni odlok 308/2024 (X. 24.), člen 9 določa, da mora VKF določiti višino zakonsko določene minimalne plače in zagotovljene minimalne plače ob upoštevanju naslednjih ciljev: doseganje dostojnega življenjskega standarda, zmanjšanje revščine zaposlenih ter spodbujanje socialne kohezije in družbene konvergence ter zmanjšanje razlike v plačah med spoloma.

Pri določanju višine in obsega minimalne plače ter zagotovljene minimalne plače, kot je določeno v 10. členu zakona 308/2024, je treba upoštevati naslednja temeljna načela:

a) določbe Delovnega zakonika. Člen 153 (3) Zakona o delu (značilnosti nacionalnega trga dela, stanje nacionalnega gospodarstva, položaj trga dela gospodarskih sektorjev in geografskih območij),

b) kupna moč zakonsko določenih minimalnih plač, ob upoštevanju življenjskih stroškov,

c) splošno raven in razporeditev plač,

(d) stopnjo rasti plač,

(e) dolgoročne ravni in trende nacionalne produktivnosti.

V skladu s 5. členom Zakona 308/2024 mora vlada do 30. septembra pogajalskim stranem zagotoviti naslednje makroekonomske podatke in napovedi.

Le teh pet kriterijev je navedenih v zakonu, kot so navedeni v prvem stolpcu, brez pojasnila. Drugi stolpec prikazuje, kako te kazalnike razlagajo in določajo pogajalske stranke.

V času pogajanj so zgoraj navedeni podatki na voljo za različna obdobja tekočega leta: podatki o BDP in produktivnosti so na voljo za prva tri četrtletja leta, medtem ko so podatki o inflaciji, zaposlenosti in plačah običajno na voljo za prvih 8–9 mesecev. Napovedi zagotavljata vlada in nacionalna banka, vendar se socialni partnerji pogosto prepirajo tudi z napovedmi neodvisnih analitikov.

Pri določanju minimalnih plač se stranke seveda osredotočajo na makroekonomske napovedi za naslednje leto, vendar upoštevajo tudi srednjeročne trende.

Novembra 2024 so socialni partnerji dosegli dogovor o minimalni plači za 3 leta. Po tem dogovoru se bo minimalna plača zvišala za 9 % v letu 2025, za 13 % v letu 2026 in za 14 % v letu 2027. Realni gospodarski pogoji za zvišanje minimalne plače v letih 2026 in 2027 so naslednji, v odstotkih, v primerjavi z letom na leto.

Sporazum določa, da če aritmetična vsota odstopanj kazalnikov preseže eno odstotno točko, bodisi pozitivno ali negativno, glede na povprečne dejanske podatke za prva tri četrtletja pregledanega leta, bodo člani VKF ponovno pogajali o stopnji zvišanja minimalne plače za leti 2026 in 2027.

V sporazumu je vlada soglašala, da bodo delodajalci morali plačati davek na socialne prispevke na minimalno plačo iz prejšnjega leta za toliko svojih zaposlenih, ki so zaslužili minimalno plačo med 1. septembrom in 15. novembrom 2024. Enako velja za leta 2026 in 2027, ko bi morali delodajalci plačati davek na socialne prispevke, ki je bil enak ravni minimalne plače iz prejšnjega leta, v obeh letih. Da bi izkoristila to priložnost, so morala podjetja do konca leta 2024 oddati prijavo. Majhno število podjetij (približno 6.000) je oddalo takšne vloge.

V prvih treh četrtletjih leta 2025 so se dejanski makroekonomski podatki razlikovali od tistih, določenih v triletnem sporazumu. Rast bruto nominalnih dobičkov je bila na splošno skladna s pričakovanji (9,1 %), vendar je bila gospodarska rast (0,3 %) občutno nižja od pričakovane, inflacija pa višja (4,6 %). Madžarsko gospodarstvo je v bistvu tri leta stagniralo. Aritmetična vsota razlik med kazalniki je znašala minus 1,4 odstotne točke.

Zaradi razlike več kot 1 odstotne točke so morale stranke ponovno pogajati letni dogovor o minimalni plači. Nazadnje so se dogovorili za 11-odstotno zvišanje standardne minimalne plače in 7-odstotno povečanje zagotovljene minimalne plače od 1. januarja 2026.

Člen 11 Vladnega odloka 308/2024 določa, da si morajo socialni partnerji prizadevati zagotoviti, da zakonsko določena minimalna plača doseže 50 % povprečnega rednega bruto dohodka, izračunanega na podlagi podatkov, ki so na voljo iz Centralnega statističnega urada za preteklo leto. Torej to lahko štejemo za indikativno referenčno vrednost, čeprav zakon tega ne imenuje tako.

Odlok ne določa roka, da minimalna plača doseže 50 % povprečne redne bruto plače, temveč le, da naj bo to cilj v prihodnosti.

Zakonska minimalna plača velja za vse delavce na Madžarskem, vključno s samozaposlenimi. Edina izjema so javni uslužbenci, ki lahko zaslužijo približno polovico minimalne plače (približno 65.000 oseb v letu 2024), njihovo število pa upada, saj javni uslužbenci vse bolj absorbirajo brezplačni trg dela.

Delavci s krajšim delovnim časom prejemajo sorazmerno minimalno plačo (tedenske, dnevne in urne minimalne plače so prav tako urejene z zakonom).

V primeru plač po postavki ali drugih vrst plač za uspešnost mora biti zahteva po uspešnosti določena na ravni, da plača v primeru izpolnjevanja 100 % zahtev doseže vsaj minimalno plačo, določeno z zakonom (člen 138(5) zakona I iz leta 2012 o Zakonu o delu). To pomeni, da lahko vsaj teoretično plače delavcev, ki so plačani na podlagi plačila za uspešnost, padejo pod minimalno plačo – če ne dosežejo 100 % zahtev glede uspešnosti. Natančneje, člen 138(6) Zakona o delu določa, da je za zaposlene, ki so plačani izključno na podlagi plačila za uspešnost, obvezno določiti minimalno plačo, ki je enaka vsaj polovici osnovne plače (ta določba mora biti mišljena v smislu polnega delovnega časa)

Različice zakonsko določenih minimalnih plač Na Madžarskem ni nobenih podminimumov, povezanih z zakonsko določeno minimalno plačo. Le javni uslužbenci, omenjeni v prejšnji točki, lahko zaslužijo manj od zakonsko določene minimalne plače. Plače javnih uslužbencev vlada vsako leto določa enostransko.

Obstajata dve vrsti minimalnih plač: 'standardna' minimalna plača in 'zagotovljena' minimalna plača, slednja pa je uporabna za tiste z vsaj srednjo izobrazbo in je bila uvedena leta 2006. Zagotovljena minimalna plača je približno 25-30 % višja od standardne minimalne plače.

Predlog za združitev obeh vrst minimalne plače je bil v zadnjih letih večkrat predstavljen. To bi bilo upravičeno tudi s tem, da se število zaposlenih na standardni minimalni plači stalno zmanjšuje (leta 2024 je 230.000 ljudi delalo na minimalni plači, 414.000 na zagotovljeni minimalni plači. Skupaj s tistimi, ki zaslužijo med obema, je 17 % (782.000) zaposlenih prizadetih zaradi zvišanja zakonsko določene minimalne plače.

Do zdaj ni bilo doseženega dogovora, vendar se je v zadnjih letih standardna minimalna plača zvišala bolj kot zagotovljena, kar je zmanjšalo razliko med obema vrstama minimalne plače. Nekateri sindikati nasprotujejo približevanju dveh minimalnih plač, saj menijo, da to postavlja usposobljene delavce v slabši položaj v primerjavi z nekvalificiranimi, kar lahko odvrača od sodelovanja v izobraževanju.

Zakonsko določene minimalne plače vključujejo 12 mesečnih plačil na leto, brez dodatnih mesečnih bonusov. Vsako leto vladni odlok o minimalni plači natančno ureja mesečno, tedensko, dnevno in urno minimalno plačo. Dnevna tarifa velja za 8 ur, tedenska za 40 ur in mesečna za en koledarski mesec.

Če je dnevni delovni čas manj kot (ali več) od osmih ur, je treba dnevno plačo zmanjšati (ali povečati) za minimalno plačo na uro.

Letni odloki o minimalni plači vlade ne predvidevajo nobenih odbitkov ali bonusov. Člen 153 Delovnega zakonika prav tako ne predvideva dodatnih dodatkov. Edini pogoj je, da mora plačilo za delo doseči minimalno plačo, določeno z zakonom.

Delavec z minimalno plačo ima pravico do nadur in dopusta enako kot vsak drug delavec. V tem času prejmejo dnevno ali urno minimalno plačo z enakim multiplikatorjem kot za delavce brez minimalne plače. Zakon ne omenja nobenih določb o 'preživljanju in nastanitvi', kar pomeni, da so delavci z minimalno plačo obravnavani enako kot drugi zaposleni.

Ni rednega poročila o razvoju minimalne plače na Madžarskem v smislu analize vpliva zvišanja minimalne plače, saj ni organizacije, ki bi bila posebej posvečena razvoju minimalne plače. Obstajajo le ad hoc študije, ki jih izvajajo neodvisni raziskovalci.

• Balatoni, A. (2020), ' A hazai minimálbér szintje megfelel gazdasági fejlettségünknekPDFopens in new tab '. ('Raven domače minimalne plače ustreza našemu gospodarskemu razvoju') Magyar Nemzeti Bank. 18. november

• Gallai, S., Tóth, M.B. (2022), ' Kinek fáj a minimálbér-emelés?opens in new tab ' (Komu škoduje zvišanje minimalne plače?) Corvinák, 14. januar.

• Gáspár, A., Reizer, B. (2023), Újabb hozzászólás az ismét elmaradt minimálbérvitához (Še en komentar o zamudi o minimalni plači). Közgazdasági Szemle LXX. ÉVF., 2023. Április (str. 365–380) https://www.kszemle.hu/tartalom/cikk.php?id=2116opens in new tab

• Gyulavári, T., Kártyás, G. (2023). A Kollektív szerződéses lefedettség csökkenése Magyarországon 2012-23. (Upad kritja kolektivnega pogajanja na Madžarskem 2012–23). Friedrich Ebert Stiftung, Budimpešta. https://library.fes.de/pdf-files/bueros/budapest/20640.pdfPDFopens in new tab

• Köllő, J. (2021), ' Nálunk minden fordítva történtopens in new tab ' (Pri nas je bilo vse obratno), Magyar Narancs, 11. oktober.

• MKIK-GVI (2024), Vpliv zvišanja minimalne plače in zagotovljene minimalne plače na domača podjetjaPDFopens in new tab. Hitra analiza - 21. november 2024.

• Molnár, D., Regős, G., (2023), A minimálbér emelés mint gazdaságpolitikai eszköz (Zvišanje minimalne plače kot orodje gospodarske politike), Polgári Szemle, 2023/1-3, str. 13-30. ' A minimálbér emelés, mint gazdaságpolitikai eszközPDFopens in new tab '

• Nábelek, F. (2022), A minimálbér és a garantált bérminimum emelésére adott vállalati válaszok, bérváltozások – 2022 (PDFopens in new tab Poslovni odzivi na zvišanje minimalne plače in zagotovljene minimalne plače, spremembe plač – 2022), MKIK-GVI, Inštitut za ekonomske in podjetniške raziskave pri Madžarski gospodarski zbornici, Budimpešta.

• Pogátsa, Z. (2022), ' Az európai minimálbérre még éveket kell várniopens in new tab ' (Evropska minimalna plača je še več let stran'), Novekedes.hu, 20. junij.

• Sipka, P., Zaccaria, M. L. (2022), Tisztességes munkáért méltányos bérezés kontra versenyképesség – az európai minimálbér-irányelv jelentősége és várható hatásaiopens in new tab. (Pravično plačilo za pošteno delo v primerjavi s konkurenčnostjo – pomen in pričakovani učinki evropske direktive o minimalni plači). Munkajog. 2022/4. 1-8. o. december 2022. Tisztességes munkáért méltányos bérezés kontra versenyképesség – article linkopens in new tab

• Scharle, Á., Váradi, B., Krekó, J. (2022a), ' Mire és hogyan hat a minimálbér-emelés?opens in new tab ' (Kaj in kako vpliva zvišanje minimalne plače?) G7 EKONOMI, 10. december.

• Scharle, Á., Váradi, B., Krekó, J, (2022b), Mire nem jó a minimálbér-emelés?opens in new tab (Za kaj zvišanje minimalne plače ni dobro?) G7 EKONOMI, 14. december.

• Virovácz, P. (2021), ' A túl magas minimálbér árát végül a háztartások fizetikopens in new tab ' (Gospodinjstva na koncu plačajo ceno pretirano visoke minimalne plače), Portfolio.hu, 23. junij.